Pojdi na vsebino

Pahlavi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pahlavi
kraljeva hiša
Coat of arms of the Imperial State of Iran
Grb Šahov in s tem grb Pahlavijskega Irana iz leta 1932. Simbol dinastije sta gora in sonce v modrem krogu na sredini.
DržavaPahlavijski Iran
Mesto izvoraMazandaran
Ustanovljeno15. december 1925 (1925-12-15)
UstanoviteljReza Šah Pahlavi
Trenutni vodjaReza Pahlavi
Zadnji vladarMohamed Reza Pahlavi
Tradiciješiitizem
Moto
مرا داد فرمود و خود داور است
Marā dād farmud o Khod dāvar ast

(Bog mi je odredil pravico in on sam je sodnik)
OdstavitevPredloga:End date and age (Iranian Revolution)

Dinastija Pahlavi ([pahlávi], perzijsko خاندان پهلوی) je iranska kraljeva dinastija, ki je zadnja vladala Iranu pred strmoglavljenjem monarhije z iransko islamistično revolucijo leta 1979.

Leta 1925 jo je ustanovil Reza Šah Pahlavi, nearistokratski iranski vojak mazanderskega porekla,[1] ki je prevzel ime po pahlavijskih pisavah srednjeperzijskega jezika iz Sasanidskega cesarstva predislamskega Irana. Dinastija je v času svoje vladavine, zlasti pod svojim zadnjim kraljem Mohamedom Rezo Pahlavijem, v veliki meri zagovarjala to obliko iranskega nacionalizma, ki ima korenine v predislamskem obdobju (zlasti na podlagi Ahemenidskega cesarstva).[2][3][4][5]

Dinastija Pahlavi je leta 1925 nasledila dinastijo Kadžarov, in sicer po državnem udaru leta 1921, ko je britanski general Edmund Ironside 42-letnega vojaka Rezo Kana povišal v poveljnika britanske perzijske kozaške brigade.[6] Približno mesec dni pozneje je pod britanskim vodstvom Reza Kanov glavi odred (okoli štiri tisoč mož) kozaške brigade dosegel Teheran.[7] Preostanek države je bil zavzet do leta 1923, do oktobra 1925 pa se je Majlis strinjal z odstavitvijo in formalnim izgnanstvom Ahmada Šaha Kadžarja. Majlis je 12. decembra 1925 v skladu s perzijsko ustavo iz leta 1906 razglasil Rezo Pahlavija za iranskega šaha.[8] Pahlavi je sprva načrtoval razglasitev države za republiko, kot je to storil njegov sodobnik Mustafa Kemal Atatürk v Turčiji, vendar je idejo opustil zaradi nasprotovanja Britancev in klerikov.[9]

Dinastija je vladala Iranu kot avtokratska monarhija, s kratkim pluralističnim obdobjem med letoma 1941 in 1953, ko je bil Mohamed Mosadek strmoglavljen in se vrnil k avtoritarizmu, in s kratkim obdobjem enopartijske države, dokler dinastija ni bila odstavljena z oblasti leta 1979.

Družinsko ozadje

[uredi | uredi kodo]

Leta 1878 se je Reza Khan rodil v vasi Alašt v okrožju Savadkuh v provinci Mazandaran. Njegova starša sta bila Abbas Ali Khan in Noushafarin Ayromlou.[10][7] Njegova mati je bila muslimanska priseljenka iz Gruzije (takrat del Ruskega imperija ),[11][12] katere družina se je izselila v celinski Iran Kadžarov, potem ko je bil Iran po rusko-perzijskih vojnah nekaj desetletij pred Rezinim rojstvom prisiljen odstopiti vsa svoja ozemlja na Kavkazu.[13] Njegov oče je bil Mazandaranec, poslan v 7. polk Savadkuh in je leta 1856 služil v anglo-perzijski vojni.

Monarhi, regenti in poglavarji hiše

[uredi | uredi kodo]
Številka Slika Ime Naslov Družinski odnosi Življenjska doba Začetek vladavine Konec vladavine Trajanje vladavine
I. Reza Shah Šah
Reza Pahlavi		 Kralj (šah) — 1878–1944 15. decembra 1925 16. septembra 1941
(abdiciral)		 15 let
II. Mohammad Reza Shah Šah
Mohammad Reza Pahlavi		 Kralj (šah) Sin Reze Pahlavija 1919–1980 16. septembra 1941 11. februar 1979
(odstavljen)		 37 let
27. julij 1980
(umrl)
— Image
Farah Pahlavi
(rojena Diba)		 regentka Tretja žena in vdova Mohameda Reze Pahlavija 1938–danes 27. julij 1980 31. oktober 1980 —
III. Reza Pahlavi, Crown Prince of Iran kronski princ
Reza Pahlavi		 Vodja hiše Pahlavi Sin Mohameda Reze Pahlavija in Farah Pahlavi 1960–danes 31. oktober 1980 —
Image Dinastija Pahlavi 1878–danes 15. december 1925 11. februar 1979 53 let
Image
Mohamed Reza Šah Pahlavi, 1960

Dediči

[uredi | uredi kodo]
Image
Princ Ali-Reza Pahlavi, domnevni dedič do svoje smrti leta 1954

Iranska ustava iz leta 1906 je izrecno določala, da lahko prestolonaslednik postane le moški, ki ne izhaja iz dinastije Kadžar.[14] Zaradi tega niso mogli postati dediči prestola nobeni polbratje Mohameda Reze.[14] Do svoje smrti leta 1954 je bil šahov edini domnevni dedič njegov zakoniti brat Ali Reza njegov.[14] Ustava je zahtevala tudi, da je šah iranskega porekla, kar pomeni, da sta njegov oče in mati Iranca.[15]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Aghaie, Kamran Scot (1. december 2011). The Martyrs of Karbala: Shi'i Symbols and Rituals in Modern Iran (v angleščini). University of Washington Press. ISBN 978-0-295-80078-3.
  2. ↑ کوروش, نوروز مرادی; نوری, مصطفی (1388). »سندی نویافته از نیای رضاشاه« (PDF). پیام بهارستان. د۲،س ۱،ش۴. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 26. februarja 2021. Pridobljeno 11. januarja 2026.
  3. ↑ معتضد, خسرو (1387). تاج های زنانه (چاپ اول izd.). تهران: نشر البرز. str. 46 47 48 49 50 51 جلد اول. ISBN 9789644425974.
  4. ↑ نیازمند, رضا (1387). رضاشاه از تولد تا سلطنت (چاپ ششم izd.). تهران: حکایت قلم نوین. str. 15 16 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 39 40 43 44 45. ISBN 9645925460.
  5. ↑ زیباکلام, صادق (1398). رضاشاه (اول izd.). تهران: روزنه،لندن:اچ انداس. str. 61, 62. ISBN 9781780837628.
  6. ↑ Cyrus Ghani; Sīrūs Ghanī (6. januar 2001). Iran and the Rise of the Reza Shah: From Qajar Collapse to Pahlavi Power. I.B.Tauris. str. 147–. ISBN 978-1-86064-629-4.
  7. 1 2 Zirinsky, Michael P. (1992). »Imperial power and dictatorship: Britain and the rise of Reza Shah, 1921-1926«. International Journal of Middle East Studies. 24 (4): 639–663. doi:10.1017/s0020743800022388. Pridobljeno 2. novembra 2012.
  8. ↑ کوروش, نوروز مرادی; نوری, مصطفی (1388). »سندی نویافته از نیای رضاشاه« (PDF). پیام بهارستان. د۲،س ۱،ش۴. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 26. februarja 2021. Pridobljeno 11. januarja 2026.
  9. ↑ معتضد, خسرو (1387). تاج های زنانه (چاپ اول izd.). تهران: نشر البرز. str. 46 47 48 49 50 51 جلد اول. ISBN 9789644425974.
  10. ↑ Gholam Reza Afkhami (27. oktober 2008). The Life and Times of the Shah. University of California Press. str. 4. ISBN 978-0-520-25328-5. Pridobljeno 2. novembra 2012.
  11. ↑ Aghaie, Kamran Scot (1. december 2011). The Martyrs of Karbala: Shi'i Symbols and Rituals in Modern Iran (v angleščini). University of Washington Press. ISBN 978-0-295-80078-3.
  12. ↑ کوروش, نوروز مرادی; نوری, مصطفی (1388). »سندی نویافته از نیای رضاشاه« (PDF). پیام بهارستان. د۲،س ۱،ش۴. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 26. februarja 2021. Pridobljeno 11. januarja 2026.
  13. ↑ معتضد, خسرو (1387). تاج های زنانه (چاپ اول izd.). تهران: نشر البرز. str. 46 47 48 49 50 51 جلد اول. ISBN 9789644425974.
  14. 1 2 3 Dareini, Ali Akbar (1999). The rise and fall of the Pahlavi dynasty. Motilal Banarsidass Publ. str. 446. ISBN 81-208-1642-0. 2. The Shah gives another account for his separation with Fawzia. "For reasons still obscure to medical science, Queen Fawzia bore only one child; thus unfortunately no male heir issued from our marriage. Under the Persian Constitution the crown must pass by direct line of descent to a male heir. This rules out not only my daughter but also my three sisters. The Constitution further stipulates that no one descended from the previous Qajar dynasty is eligible to become king. Since two of my father's wives were of Qajar blood, my half-brothers who are their sons are ineligible. In fact I had only one brother not related to the Qajar line, and to my sorrow he was to die in an aeroplane crash in 1954. With these limitations it is no wonder that my advisors felt it important for my wife to bear a son. It is true that the Constitution might have been amended, but the dimate of opinion seemed opposed to tampering with the provisions relating to the royal succession. Besides, I was young and, quite apart from the constitutional factor, I wanted more children. When Queen Fawzia went to Egypt on an extended stay, we decided on a divorce." Please see Mission for My Country His Imperial Majesty Mohammad Reza Shah Pahiavi, Hutchinson and Co. (Publishers) Ltd., London, 1961–1968; pp. 219–220
  15. ↑ Aghaie, Kamran Scot (1. december 2011). The Martyrs of Karbala: Shi'i Symbols and Rituals in Modern Iran (v angleščini). University of Washington Press. ISBN 978-0-295-80078-3.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pahlavi&oldid=6637980«