Burh
Burh (staroangleško: [burˠx]) ali burg je bila anglosaška utrdba ali utrjeno naselje.
V 9. stoletju so napadi in vdori Vikingov spodbudili wesseškega Alfreda Velikega, da je razvil mrežo burhov in cest za boj proti njim. Nekateri burhi so bili novogradnje, drugi so se nahajali na mestih železnodobnih gradišč ali rimskih utrdb. Tako kot Lundenburh (srednjeveški London) so se mnogi nahajali ob rekah, kar je olajšalo oskrbovanje in hkrati napadalcem v plovilih s plitvim ugrezom, kot so bile dolge ladje, otežilo dostop do notranjosti kraljestva.
Burhi so imeli tudi sekundarno vlogo kot trgovska in včasih upravna središča. Njihove utrdbe so včasih služile tudi za zaščito angleških kraljevih kovnic.
Ime
[uredi | uredi kodo]
Burh in burg sta bili staroangleški obliki protogermanske besede, rekonstruirane kot *burg-s, ki je sorodna glagolu *berg-an[1] ("zapreti se za [svojo] zaščito").[2] Besedi sta sorodni nemški besedi Burg, nizozemski burcht in skandinavski borg. V angleščini sta se razvili v različici borough,[1] burg,[3] in, zlasti v vzhodni Angliji in na Škotskem, v burgh.[4]
Iz iste osnove sta se razvili tudi besedi bury in berry, ki sta se uporabljala za opis dvorcev, velikih kmetij ali naselij ob utrdbah.[5]
Ozadje
[uredi | uredi kodo]
Burhi so bili prvotno zgrajeni predvsem za obrambo, vendar so predstavljali življenjsko pomembno stopnjo v razvoju srednjeveških angleških okrožij in srednjeveških mest.[6] Meje starodavnih okrožij je pogosto še vedno mogoče izslediti kot meje sodobnih mestnih okrožij. Večino burhov je ustanovil kralj Alfred Veliki v zavestno načrtovani politiki, ki se je nadaljevala pod njegovim sinom Edvardom Starejšim in njegovo hčerko Ethelfled, "gospo Mercijcev", in njenim možem Ethelredom, ealdormanom iz Mercije. Mercijski register poroča o gradnji desetih burhov, ki jih je zgradila Ethelfled. Nekateri so bili pomembni, na primer Tamworth in Stafford, za drugimi pa so se sledi zabrisale.[6]
Nekateri burhi so bili zgrajeni na že obstoječih rimskih strukturah, nekateri pa so bili zgrajeni na novo, nekateri pa še kasneje. Ethelstan je burhom podelil pravico do kovanja denarja, kar je v 10. in 11. stoletju preraslo v strogo pravilo, da se noben denar ne sme kovati zunaj burha.[7]
Dokument iz 10. stoletja, od leta 1897 znan kot Burghal Hidage, navaja trideset burhov v Wessexu in tri v Merciji. V Merciji so takrat vladali zahodnosaksonski kralji. Vsi ti burhi so bili zgrajeni za obrambo regije pred napadi Vikingov.[8]
Le osem burgov je v srednjem veku doseglo status občine: Chester, Bridgnorth, Tamworth, Stafford, Hertford, Warwick, Buckingham in Maldon.[9] Največji burhi so bili v Winchesterju, Wallingfordu in Warwicku, medtem ko sta Wallingford in Wareham najbolje ohranjena primera, z obsežnimi jarki in nasipi, ki so še vedno vidni. Ocenjuje se, da bi gradnja 2700 m dolgega nasipa v Wallingfordu zahtevala več kot 120.000 delovnih ur. Mesta burhov so običajno imela tudi pravilno postavljene ulice, od katerih so nekatere še vedno ohranjene. [10] Na splošno velja, da so bili burhi izvor mestnega življenja v Angliji. V večini primerov Alfredova gradnja burha ni povzročila spremembe krajevnega imena.[11]
Gradnja
[uredi | uredi kodo]
Burhi so bili grajeni na različne načine, odvisno od lokalno dostopnih materialov in velikosti naselja ali območja, ki naj bi ga branili.[12] Pogosto so bili zgrajeni na mestu že obstoječih utrdb. Včasih so preprosto popravili stare rimske zidove, na primer v Winchesterju, Exeterju, Yorku, gradu Burgh, Portchesterju in Doverju. Drugje so jih zgradili na mestu starih utrdb iz železne dobe in razen ostankov obzidij uporabili tudi stare obrambne jarke.[13]
Številni burhi so bili povsem nova utrjena mesta, zgrajena na strateških lokacijah na obali, v bližini pristanišč ali s pogledom na ceste in trgovske poti. Velika nova mesta so bila zgrajena na ravnih zemljiščih s pravokotnim tlorisom, na primer v Oxfordu, Wallingfordu, Crickladeu in Warehamu.[13]
Tradicionalno se je najprej zgradil masiven nasip, obdan z jarkom.[13] Jarek je bil običajno obložen z lesom,[14], na vrhu nasipa je je bila lesena palisada iz kolov, visoka do tri metre, s prehodom. V mestih, kot je Tamworth, so obzidja sčasoma propadala in se premaknila navzven, kar je načelo tako nasip kot jarek. Težavo so rešili z oblaganjem nasipov s kamnom, kar je dodatno okrepilo obrambo in podaljšalo življenjsko dobo nasipov.[14]
Namen
[uredi | uredi kodo]Primarni namen burhov je bila obramba pristanišč, mest in okoliških kmetij, vasi in zaselkov. V Burghal Hidage je naštetih več kot trideset burhov, ki jih je zgradil Alfred Veliki. Alfredov očiten namen je bil, da nobena angleška kmetija ali vas ne bi bila od burha oddaljena več kot 32 km. Med burhi je zgradil mrežo dobro vzdrževanih vojaških cest, znanih kot herepathe, ki so povezovale burhe in prebivalstvu omogočale hiter dostop do zavetja v njihovem lokalnem burhu. Herepathe so Alfredovi vojski omogočile hitre premike proti sovražniku in po potrebi dobivanje pomoči sosednjih burhov. Vsak burh je imel konjeniško enoto, stalno pripravljeno na boj z Vikingi.[15] Na visokih gričih Wessexa je verjetno obstajal tudi sistem svetilnikov, ki so opozarjali na morebitnega napadalca.[15] Integrirana mreža burhov je Vikingom otežila zavzetje strateško pomembnih mest in pristanišč.[15]
Burhi so imeli tudi sekundarno vlogo kot gospodarska središča, varna zatočišča, v katerih sta se lahko odvijali trgovina in proizvodnja. V burhu so se nahajale orožarne, kovačije, kovnice denarja in trgovske postojanke. Uporabljali so jih kot skladišče za stalno oskrbo anglosaške vojske z orožjem, ko je bila na bojišču, svežimi konji in živili.[16]
Med Alfredovo vladavino je obstajala jasna razmejitev med kraljevim fyrdom (kraljevo vojsko) in lokalnim fyrdom (lokalno obrambno vojsko). Lokalni fyrd je bil odgovoren za gradnjo in obrambo svojega burha, medtem ko so člani kraljevega fyrda služili kralju.[17]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 Oxford English Dictionary, 1st ed. "borough, n." Oxford University Press (Oxford), 1887.
- ↑ Oxford English Dictionary, 1st ed. "† bergh | berȝe | berwe, v." Oxford University Press (Oxford), 1887.
- ↑ Oxford English Dictionary, 1st ed. "burg, n." Oxford University Press (Oxford), 1888.
- ↑ Oxford English Dictionary, 1st ed. "burgh, n." Oxford University Press (Oxford), 1888.
- ↑ Oxford English Dictionary, 1st ed. "† ˈbury, n." Oxford University Press (Oxford), 1888.
- 1 2 Loyn 1991, str. 138.
- ↑ Loyn 1991, str. 137f.
- ↑ Hill & Rumble 1996, str. 1
- ↑ Loyn 1991, str. 139f.
- ↑ Lavelle 2003, str. ;33–38.
- ↑ Tait 1936, str. ;1–29
- ↑ Welch 1992, str. 125–131.
- 1 2 3 Welch 1992, str. 125-131.
- 1 2 Lapidge et al. 2001, str. 191.
- 1 2 3 Lavelle 2003, str. 26.
- ↑ Lavelle 2003.
- ↑ Powicke 1962, str. ;8–9.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Hill, David; Rumble, Alexander R., ur. (1996). The Defence of Wessex: The Burghal Hidage and Anglo-Saxon Fortifications. Manchester: Manchester University Press. ISBN 0-719-03218-0.
- Lapidge, Michael; Blair, John; Keynes, Simon; Scragg, Donald, ur. (2001). The Blackwell Encyclopaedia of Anglo-Saxon England. London: Blackwell. ISBN 0-631-22492-0.
- Lavelle, Ryan (2003). Fortifications in Wessex c. 800-1066. Oxford: Osprey. ISBN 978-1-84176-639-3.
- Loyn, H.R (1991). Anglo-Saxon England and the Norman Conquest. Harlow, Essex: Longman Group. ISBN 0-582-07297-2.
- Powicke, Michael (1962). Military Obligation in Medieval England. Oxford: Oxford University Press. OCLC 569909.
- Tait, James (1936). The Medieval English Borough: Studies on Its Origins and Constitutional History. Manchester University. OCLC 463246444.
- Welch, Martin (1992). Anglo-Saxon England. London: English Heritage. ISBN 0-7134-6566-2.
