Pojdi na vsebino

Heimskringla

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Image
Image
Edini ohranjeni list rokopisa Kringla iz okoli leta 1260, znan kot Kringlublaðið, se hrani v Narodni in univerzitetni knjižnici Islandije v Reykjaviku

Heimskringla (islandsko: [ˈheimsˌkʰriŋla]) je najbolj znana saga o staronorveških kraljih. Napisana je bila v staronordijskem jeziku na Islandiji. Avtorstvo Heimskringle v besedilu ni navedeno, vendar nekateri znanstveniki domnevajo, da jo je napisal islandski vitez, pesnik in zgodovinar Snorri Sturluson (1178/79–1241) okoli leta 1230. Naslov Heimskringla je bil prvič uporabljen v 17. stoletju in izhaja iz prvih dveh besed enega od rokopisov: Kringla heimsins (Krogla sveta).

Heimskringla je zbirka sag o švedskih in norveških kraljih, začenši s sago o legendarni švedsko-norveški dinastiji Ynglingov. Sledijo ji poročila o zgodovinskih norveških vladarjih od Haralda Lepolasega iz 9. stoletja do smrti pretendenta Ejsteina Mejle leta 1177.

Nekateri viri Heimskringle so sporni, vendar vključujejo starejše kraljeve sage, kot sta Morkinskinna in Fagrskinna in norveške sinoptične zgodovine in ustna izročila iz 12. stoletja, predvsem številne skaldske pesmi. Avtor ali avtorji izrecno navajajo zdaj izgubljeno delo Hryggjarstykki kot vir za dogodke sredi 12. stoletja.

Avtorstvo

[uredi | uredi kodo]

Avtorstvo Heimskringle ni omenjeno v nobenem ohranjenem rokopisu, kar je značilno tudi za druga srednjeveška dela. Trditev, da je sago napisal Snorri Sturluson, ni povsem zanesljiva. Prva ohranjena dela, v katerih je kot avtor naveden Sturluson, so prevodi Heimskringle v danščino iz 16. stoletja, ki sta jih napisala Norvežana Peder Claussøn Friis in Laurents Hanssøn. Zanju se se na splošno domneva, da sta uporabila vsaj en zdaj izgubljeni rokopis Heimskringle, iz katerega je bilo mogoče sklepati, da je avtor prav on. [1]

Naslov

[uredi | uredi kodo]

Naslov Heimskringla izhaja iz prvih besed prve sage v zbirki (Saga Ynglinga). Besedilo se začne z besedama Kringla heimsins (Krogla Zemlje).[2]

Zgodovina rokopisa

[uredi | uredi kodo]

Najstarejši pergamentni izvod dela je Kringla, ki je zdaj v Nacionalni in univerzitetni knjižnici Islandije, katalogiziran kot Lbs fragm 82. Gre za en sam pergamentni list iz okoli leta 1260, del Sage o sv. Olafu. Preostanek rokopisa je bil leta 1728 izgubljen v požaru.[3]

Povzetek

[uredi | uredi kodo]
Image
Gerhard Munthe: Kringla Heimsins, ilustracija za Sago Inlingov

Heimskringla je sestavljena iz več sag, ki se pogosto delijo v tri skupine, kar daje celotnemu delu značaj triptiha.[4] Saga pripoveduje o bojih kraljev, ustanovitvi Norveškega kraljestva, norveških odpravah v različne evropske države, ki Sagi o Sigurdu Križarju segajo vse do Palestine, kjer so norveško floto napadli arabski muslimanski pirati, imenovani Vikingi.[5] Zgodbe so pripovedovane z energijo in prikazujejo človeško življenje v vseh njegovih razsežnostih. Saga je prozni ep, pomemben za zgodovino ne le Skandinavije, temveč tudi regij, vključenih v širšo srednjeveško skandinavsko diasporo. Prvi del Heimskringle temelji na nordijski mitologiji, v nadaljevanju pa se basni in dejstva prepletajo in pripovedi postajajo vse bolj zgodovinsko zanesljive.

Prva saga pripoveduje o mitološki prazgodovini švedske in norveške kraljeve dinastije Inglingov. Besedilo sledi njihovemu rodu do Freyrja (Ingeja) iz ljudstva Vanaland, ki je v Skandinavijo prispel z Odinom iz legendarnega Asgarda. Nadaljnje sage so, z redkimi izjemami, posvečene posameznim vladarjem, začenši s Halfdanom Črnim.

Različica Sage o Olafu Svetemu (Olaf II. Norveški) je glavni in osrednji del zbirke. Olafova 15-letna vladavina zavzema približno tretjino celotnega besedila.

Sledi Saga o Haraldu Hardradi, ki pripoveduje o Haraldovi odpravi na vzhod, njegovih briljantnih podvigih v Konstantinoplu, Siriji in na Siciliji, njegovih pesniški dosežkih in njegovih bitkah v Angliji proti Haroldu Godwinsonu, sinu wesseškega grofa Godwina, kjer je padel v bitki pri Stamford Bridgeu leta 1066, le nekaj dni preden je Harold Godwinson padel v bitki pri Hastingsu. Po predstavitvi vrste drugih kraljev se saga konča z Magnusom V. Norveškim.

Vsebina

[uredi | uredi kodo]

Heimskringla vsebuje naslednje sage:

  1. Saga o Inflingih
  2. Saga o Halfdanu Črnemu
  3. Saga o Haraldu Lepolasemu (umrl okoli 931)
  4. Saga of Hakonu Dobremu (umrl 961)
  5. Saga o Haraldu Sivoplaščemu (umrl 969)
  6. Saga o Olafu Trigvasonu (umrl 1000)
  7. Saga o Olafu Haraldsonu (umrl 1030)
  8. Saga o Magnusu Dobremu (umrl 1047)
  9. Saga o Haraldu Hardradi (umrl 1066)
  10. Saga o Olafu Haraldsonu "Nežnemu" (umrl 1093)
  11. Saga o Magnusu Bosemu (umrl 1103)
  12. Saga o Sigurdu Križarju (umrl 1130) in njegovih bratih
  13. Saga o Magnusu Slepemu (odstavljen 1135) in Haraldu Giliju (umrl 1136)
  14. Saga o Sigurdu (umrl 1155), Ejsteinu Haraldsonu (umrla 1157) in Ingeju Haraldsonu (umrl 1161), sinovih Haralda Hardrade
  15. Saga o Hakonu Širokoplečemu (umrl 1162)
  16. Saga o Magnusu Erlingsonu (umrl 1184)

Viri

[uredi | uredi kodo]

Heimskringla izrecno omenja nekaj proznih virov, ki so se v takratnih oblikah večinoma izgubili: Hryggjarstykki Eiríkra Oddssona, ki zajema dogodke med letoma 1130 in 1161, sago Skjǫldunga, neidentificirano sago o Knútru in Gamli, in besedilo z naslovom Jarlasǫgurnar, "sage o jarlih", za katero se zdi, da ustreza sagi, danes znani kot Saga o Orknejingih.[6] Avtor je morda imel dostop do širokega nabora zgodnjih skandinavskih zgodovinskih besedil, danes znanih kot "sinoptične zgodovine". Od njih je uporabil predvsem:[7]

  • Ágrip af Nóregs konunga sǫgum: skoraj nespremenjen prepis pripovedi o Snæfríðr, ženi Haralda Lepolasega.
  • Morkinskinna: glavni vir za leta 1030–1177, ki ga je prepisal skoraj dobesedno, vendar je odstranil veliko anekdotičnih odlomkov.
  • Morda Fagrskinna, ki sama temelji na Morkinskinni, vendar je veliko krajša.
  • Njegova lastna samostojna saga o sv. Olafu, ki jo je vključil v Heimskringlo. To besedilo je očitno temeljilo predvsem na sagi o Olafu iz okoli leta 1220, ki jo je napisal Styrmir Kárason, in je zdaj večinoma izgubljena.
  • Oddr Snorrasonovo Življenje Óláfra Tryggvasona in morda latinsko življenjepis iste osebnosti Gunnlaugra Leifssona.

Avtor je tudi pogosto uporabljal skaldske verze, za katere je verjel, da so bili sestavljeni v času dogodkov, in so do takrat prešli v ustno izročilo. Avtor je očitno uporabil tudi druge ustne pripovedi, čeprav ni gotovo, v kolikšni meri.[8][9][10]

Zgodovinska zanesljivost

[uredi | uredi kodo]

Do sredine 19. stoletja so zgodovinarji zelo zaupali tako v resničnost Snorrijeve pripovedi kot tudi drugih staronordijskih sag. V začetku 20. stoletja je zaupanje v zgodovinsko zanesljivost sag začeko izginjati, ko sta o njih začela kritično pisati švedska zgodovinarja Lauritz in Curt Weibull. Zgodovinarja sta poudarila, da je bilo Snorrijevo delo napisano več stoletij po večini dogodkov, ki jih opisuje. Na Norveškem je zgodovinar Edvard Bull slavno izjavil, da se mora "opustiti vse iluzije, da ima Snorrijev mogočni ep kakršno koli globljo podobnost s tem, kar se je dejansko zgodilo v času, ki ga opisuje".[11] Zgodovinarji so prišli do prepričanja, da so bili motivi, ki so jih Snorri in drugi pisci sag dajali svojim likom, predvsem posledica razmer v 13. stoletju.

Heimskringla se kljub temu še naprej uporablja kot zgodovinski vir, čeprav z veliko previdnostjo. Četudi je v sagah malo ali nič zgodovinske resnice, mnogi v njih še vedno vidijo dragocen vir znanja o družbi in politiki srednjeveške Norveške.[12] Zapisi, ki so bliže avtorjevemu času, običajno veljajo za bolj verodostojne.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Faulkes (2011: vii).
  2. ↑ Geir T. Zoëga, A Concise Dictionary of Old Icelandic (Oxford: Clarendon, 1910), s.vv. kringla Arhivirano 30 September 2007 na Wayback Machine., "disk, circle, orb" and heimr.
  3. ↑ »Manuscript Details: Ólafs saga helga — Heimskringla«. handrit.is. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. septembra 2018.
  4. ↑ Snorri Sturluson, Heimskringla, prev. Alison Finlay in Anthony Faulkes. London: Viking Society for Northern Research, 2011–15, 2. izdaja, 2016. vol 1 (2nd edn) Arhivirano 7 June 2019 na Wayback Machine. (p. vii).
  5. ↑ Heimskringla/Saga of Sigurd the Crusader and His Brothers Eystein and Olaf
  6. ↑ Snorri Sturluson, Heimskringla, trans. by Alison Finlay and Anthony Faulkes, 3 vols (London: Viking Society for Northern Research, 2011–15) (second edition 2016–), vol 1 (2nd edn) Arhivirano 7 June 2019 na Wayback Machine. (p. xi).
  7. ↑ Snorri Sturluson, Heimskringla, trans. by Alison Finlay and Anthony Faulkes, 3 vols (London: Viking Society for Northern Research, 2011–15) (second edition 2016–), vol 1 (2nd edn) Arhivirano 7 June 2019 na Wayback Machine. (pp. xii–xiii).
  8. ↑ Snorri Sturluson, Heimskringla, trans. by Alison Finlay and Anthony Faulkes, 3 vols (London: Viking Society for Northern Research, 2011–15) (second edition 2016–), vol 1 (2nd edn) Arhivirano 7 June 2019 na Wayback Machine. (pp. ix–xi).
  9. ↑ Carl L. Thunberg. Särkland och dess källmaterial [Serkland and its Source Material]. (Göteborgs universitet. CLTS, 2011). pp 67–68. ISBN 978-91-981859-3-5.
  10. ↑ Thunberg, Carl L. Att tolka Svitjod [To interpret Svitjod]. (Göteborgs universitet. CLTS, 2012). pp 7–53. ISBN 978-91-981859-4-2.
  11. ↑ Edvard Bull, Det norske folks liv og historie gjennom tidene bd. 2. Oslo, 1931.
  12. ↑ Sverre Bagge, Society and Politics in Snorri Sturlusons Heimskringla (Berkeley, 1991).
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Heimskringla&oldid=6549375«