Pravia

Pravia
Občina
Zastava Grb
Pravia Lokacija v Španiji
43°29′23″N 6°6′50″W
Država	Španija
Avtonomna skupnost	Asturija
Provinca	Asturija
Okraj	Avilés
Sodni okraj	Pravia
Glavno mesto	Pravia
Upravljanje
• Župan	Antonio de Luis Solar (PSOE)
Površina
• Skupno	10.296 km2
Nadm. višina	678 m
Prebivalstvo  (Predloga:Spain metadata Wikidata)
• Skupno	7.792
• Gostota	0,76 preb./km2
Demonim	praviano/a
Časovni pas	CET
Poštna številka	33120
Spletna stran	Uradno spletno mesto

Mestna hiša v Praviji.

Pravia je občina v avtonomni skupnosti Kneževine Asturija v Španiji. Na severu meji na občino Cudillero in Muros de Nalón, na vzhodu na Candamo in Soto del Barco. Zahodno se nahaja občina Cudillero in Salas ter na jugu na Candamo in Salas.

Od leta 774, ko je kralj Asturije Silo ustanovil svoj dvor v Santianes de Pravia, do vladavine Alfonza II. je bila prestolnica kraljestva Asturija.

Zgodovina

Center Pravie

Ulica San Antonio

V občini Pravia so arheologi prepoznali več utrjenih naselbin - gradišč ali “castro-v”, ki so bila grajena in naseljena v predrimski dobi od 6. Stoletja pr. n.š.,med katerimi je vredno omeniti Castro de Doña Palla.

V Pravii so našli različna pričevanja o obdobju romanizacije. Eno izmed njih se nanaša na identifikacijo mesta Flavionavia s Pravio ali Santianes-om, ki ga je grški zgodovinar Klavdij Ptolemaj postavil na levi breg reke Nalón. Verjame se, da je bilo ustanovljeno v času cesarja Vespazijana, ki jo je povzdignil v (municipij) z imenom Flavium Avia. Drugi rimski najdbi v občini so ostanki Magdalene de la Llera v Santianes, pogrebna stela v Los Cabos in srebrni denarji, najdeni v Castro de Doña Palla. Prav tako je v tistem času območje, kjer se danes nahaja Pravia, postalo pomembno komunikacijsko omrežje, saj je bilo prehodno mesto na cesti, ki je povezovala Lugo de Llanera (Lucus Asturum) z galicijskim Lugom.

V obdobju Asturijske monarhije je Pravia pridobila velik pomen, ko je bila prestolnica kraljestva prenesena na njeno ozemlje. To je bilo doseženo zahvaljujoč poroki kralja Sila z Adosindo, hčerko Alfonza I. in sestro Fruele I., pri čemer so izkoristili dejstvo, da je v Pravii obstajala starodavna rimska naselbina. Kralj Silo je umrl in Adosinda je poskušal postaviti Alfonza II., sina Fruele, za kralja, vendar mu je prestol odvzel njegov stric Mauregat, ki je vladal od 783 do 789. Nasledil ga je Bermudo I.. In končno je Alfonz II., z vzdevkom Čisti, ki je preselil dvor v Oviedo, s čemer je Pravia izgubila kraljevi dvor.

V trinajstem stoletju pride do ustanovitve vasi Pravia v času vladavine [[Ferdinand III. Kastiljski|Ferdinanda III. "Svetnika"], ki je novemu mestu podelil mestne pravice. To ne pomeni, da na tem ozemlju prej ni bilo naselja, saj je bil znan obstoj samostana na tem mestu. Natančneje, samostana Sv. Andreja, katerega cerkev je bila v osemnajstem stoletju zaprta za bogoslužje, saj je grozilo, da se bo zrušila. Propadali so tudi samostanski zidovi, ki so sčasoma izginili.

Pravia je zastopana v Generalni skupščini kneževine že od njenih začetkov in je na enak način prisotna v številnih dogovorih s sosednjimi občinami, ki ustvarjajo združenja že od poznega srednjega veka, kot je združitev petih občinskih svetov, v katerem so se pobratili s Salasom, Gradom, Valdésom in Belmonte de Miranda.

Zgodovinsko gledano je bil ribolov vedno pomemben gospodarski element za občino, glede na dobro kakovost njenih voda. Reka Nalón je bila vrhunska lososova reka, občina pa je uživala privilegij rente povprečnega ribolovnega dohodka od Las Mestas del Narcea do Espilonge, blizu ustja reke v San Estebanu, pri čemer je ribolovno obdobje trajalo od 1. januarja do 24. junija. Ta privilegij sega v leto 1669. Mestni svet je bil zadolžen za zbiranje denarja in ga uporabil za gradnjo vodnjakov, cest, šol za mesto itd.

Prebivalstvo

Pravia ima 7792 prebivalcev (INE 2025). V zadnjih tridesetih letih, je za občino značilno izseljevanje. Število prebivalcev je precej močno nazadovalo, s 12.000 prebivalci leta 1970 na 9200 leta 2000. Več kot polovica prebivalstva je skoncentrirana v prestolnici Pravii, jasno pa je, da je upad prebivalstva predvsem na podeželju.

Kultura

Umetnost

Cerkev v Santianesu

Peñaullán

Med arhitekturnimi deli izstopa Cerkev sv. Janeza, Santianes de Pravia v Santianes de Pravia v predromanskem slogu, zgrajena pod mandatom kralja Sila, ki je imela labirintni napis "Silo Princeps fecit". Ta stavba je najstarejša, ki je ohranjena iz asturijskega monarhijskega obdobja in ima trenutno zelo drugačno strukturo kot prvotna. Od starih mestnih zidov, ki so obdajali Pravio, je danes ohranjena le njena krožna zasnova, ki je služila kot osnova za urbano zasnovo mesta.

Med civilno in ljudsko arhitekturo gre izpostaviti več del, kot je Arangov stolp iz poznega srednjega veka, okoli katerega je bila kasneje dozidana stavba in kapela. Palača Inclán predstavlja še eno palačno stavbo in obsega srednjeveški stolp ter palačo iz sedemnajstega stoletja.

V Los Cabosu najdemo palačo Suárez Miranda in Omaña, zgrajena pa je bila v priljubljenem baročnem slogu. Trenutne prostore zaseda šola Nuestra Señora del Carmen. Dvorci Merás in Agones, Morán v Peñaullánu, Palacio de Salas v Santianes in El Busto v prestolnici so prav tako del te čudovite podeželske arhitekture. Stavba mestne hiše izvira iz 18. stoletja, je neoklasicističnega sloga in jo je zgradil arhitekt Ventura Rodríguez. Omeniti veljajo tudi dvorci López de Grado, Flórez in Álvaro del Busto.

Cerkev svetega Janeza v Santianes de Pravia

V samem mestu Pravia najdemo zgodovinsko-umetniški kompleks, ki ga predstavlja kolegijska cerkev Santa María la Mayor, stavba mestne hiše ter več hiš in palač veličastne arhitekture iz sedemnajstega in osemnajstega stoletja. Celoten kompleks je bil leta 1995 razglašen za kulturni spomenik.