Prekatna vodka
| Prekatna vodka | |
|---|---|
 Shematski prikaz človeškega očesa. | |
| Podrobnosti | |
| Identifikatorji | |
| Latinsko | humor aquosus |
| MeSH | D001082 |
| TA | A15.2.06.002 |
| FMA | 58819 |
| Anatomska terminologija | |
Prekatna vodka ali intraokularna tekočina je bistra, lahno alkalna tekočina, ki napolnjuje zadajšnji in sprednji očesni prekat, prodira tudi v steklovino.[1] Po sestavi je podobna krvni plazmi, vendar vsebuje manj beljakovin.[2] Prehranjuje lečo in je odgovorna za vzdrževanje znotrajočesnega tlaka. Izloča jo epitelij ciliarnika, iz sprednjega očesnega prekata pa odteka skozi trabekularno mrežo (trabekularni retikulum) v Schlemmov kanal.[1]
Sestava
[uredi | uredi kodo]- 98 % vode
- aminokisline
- elektroliti
- natrij = 142,09
- kalij = 2,2−4,0
- kalcij = 1,8
- magnezij = 1,1
- klorid = 131,6
- HCO3− = 20,15
- fosfat = 0,62
- onkostatin M = 304
- askorbinska kislina
- glutation
- imunoglobulini
Funkcije
[uredi | uredi kodo]- Vzdržuje znotrajočesni tlak in omogoča izbočenost očesnega zrkla. Prav ta hidrostatični tlak ohranja zrklo v približno okrogli obliki in ohranja stene zrkla napete.
- Z aminokislinami in glukozo prehranjuje neprekrvljene dele očesa (zadajšnji del roženice, trabekularni retikulum, lečo, sprednji del steklovine).
- Lahko služi za transport askorbata v sprednjem segmentu očesa, kjer deluje kot antioksidant.
- Prisotnost imunoglobulinov kaže na vlogo pri imunskem odzivu v obrambi pred patogeni.
- Zagotavlja napolnjenost zrkla in s tem razširjenost roženice, posledično pa večjo zaščito pred prahom, vetrom, cvetnim prahom in nekaterimi patogeni.
- Prispeva k lomu svetlobe z lomnim količnikom 1,3335.[3]
- Preprečuje suhe oči.
Proizvodnja
[uredi | uredi kodo]Prekatno vodko izloča ciliarnik v zadajšnji očesni prekat, prostor med zadajšnjo površino šarenice in ciliarnikom ter sprednjo stranjo steklovine in lečo. Proizvajajo jo celice nepigmentiranega ciliarnikovega epitelija (pars plicata). V proizvodnjo prekatne vodke naj bi bil vpleten 5 alfa-dihidrokortizol, sintezo katerega zavirajo zaviralci 5-alfa reduktaze.[4]
Drenaža
[uredi | uredi kodo]Ciliarnik nenehno proizvaja prekatno vodko – hitrost proizvodnje mora biti v ravnovesju z enako hitrostjo njenega odtekanja iz očesa. Majhne spremembe v proizvodnji ali odtoku prekatne vodke lahko imajo velik vpliv na znotrajočesni tlak.
Očesna vodka, ki nastaja v ciliarniku, potuje skozi zadajšnji prekat, nato skozi ozek prostor med zadajšnjo šarenico in sprednjo lečo ter skozi zenico vstopi v sprednji prekat. Od tam izstopi iz očesa skozi trabekularno mrežo v Schlemmov kanal (kanal na stičišču roženice in beločnice).[5][6] Odteka skozi 25–30 zbiralnih kanalov v episkleralne vene. Največji upor pretoku prekatne vodke predstavlja trabekularna mreža (zlasti jukstakanalikularni del) in prav tu poteka večina drenaže prekatne vodke. Notranja stena kanala je zelo občutljiva in omogoča filtriranje tekočine zaradi visokega tlaka tekočine v očesu.[5]
Sekundarna pot drenaže je uveoskleralna, ki je neodvisna od znotrajočesnega tlaka. Po tej poti poteka približno 10 % celotne drenaže, medtem ko skozi trabekularno mrežo poteka 90 % drenaže prekatne vodke.
Klinični pomen
[uredi | uredi kodo]Glavkom je očesna bolezen, pri kateri se progresivno okvarja vidni živec, in sicer odmirajo ganglijske celice mrežnice in njihovi aksoni. Posledica so okvare vidnega polja. Pomemben dejavnik tveganja za nastanek glavkoma je povečan znotrajočesni tlak, do katerega pride bodisi zaradi prekomerne proizvodnje ali prepočasnega odtekanja očesne vodke.[7] Povečan upor pri odtekanju prekatne vodke se lahko pojavi zaradi nenormalne trabekularne mreže ali zaradi obliteracije (zraščanja) mreže zaradi poškodbe ali bolezni šarenice. Vendar pa povečan znotrajočesni tlak ni niti zadosten niti potreben dejavnik za razvoj primarnega glavkoma odprtega zakotja, čeprav je pomemben dejavnik tveganja. Nenadzorovan glavkom običajno vodi do izgube vidnega polja in na koncu do slepote.
Uveoskleralna drenaža prekatne vodke se lahko poveča z agonisti prostaglandina, odtekanje prekatne vode skozi trabekularno mrežo pa z agonisti muskarinskih receptorjev M3. Proizvodnjo prekatne vodke lahko zmanjšajo betaadrenergični antagonisti, agonisti adrenergičnih receptorjev alfa 2 in zaviralci karboanhidraze.[8]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5544174/vodka?page=2&query=Vodka&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 13. 6. 2026.
- ↑ Human Physiology. An Integrate approach. 5th edition. Dee Unglaub Silverthorn
- ↑ Palanker, Daniel. »Optical Properties of the Eye«. American Academy of Ophthalmology. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. novembra 2023. Pridobljeno 20. novembra 2023.
- ↑ Weinstein, B. I.; Kandalaft, N.; Ritch, R.; Camras, C. B.; Morris, D. J.; Latif, S. A.; Vecsei, P.; Vittek, J.; Gordon, G. G.; Southren, A. L. (1991). »5 alpha-dihydrocortisol in human aqueous humour and metabolism of cortisol by human lenses in vitro«. Investigative Ophthalmology & Visual Science. 32 (7): 2130–35. PMID 2055703.
- 1 2 "eye, human" (see 'Cornea') Encyclopædia Britannica -from Encyclopædia Britannica 2006 Ultimate Reference Suite DVD 2009
- ↑ Mesarič Kerčmar M. Glavkomski napad – urgentno stanje. V: V: Holistična obravnava bolnikov z glavkomom od preventive do rehabilitacije. Zbornik, Ljubljana : Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v oftalmologiji, 2025: 18-23.
- ↑ »Glaucoma Medications: Click for Facts About Side Effects«. www.emedicinehealth.com. Pridobljeno 3. decembra 2019.
- ↑ Tao, Le (13. november 2017). First aid for the USMLE Step 2 CS. Bhushan, Vikas., Lee, Kachiu., Deol, Maniver. (Sixth izd.). New York. str. 505. ISBN 9781259862441. OCLC 1011506616.
{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: lokacija brez založnika (povezava)
