Setswalo

Go bona Setswalo, go go itsegeng gape jaaka paka kgotsa kgwedi le kgwedi,[1] ke go tswa ga madi le ditogwa tsa legogo ( tse di itsegeng jaaka go bona kgwedi ) go tswa mo letlalong le le kafa teng la popelo go feta mo bosading . Paka ya ntlha gantsi e simolola magareng ga dingwaga di le lesome le bobedi le lesome a matlhano, nako e e bidiwang menarche.[1] Le fa go ntse jalo, ka dinako tse dingwe go ka nna ga simolola go bona kgwedi fa a le dingwaga di le robedi mme go sa ntse go tsewa go tlwaelegile.[2] Palogare ya dingwaga tsa paka ya ntlha ka kakaretso ke moragonyana mo mafatsheng a a tlhabologang, le pelenyana mo mafatsheng a a tlhabologileng.[3] Boleele jo bo tlwaelegileng jwa nako magareng ga letsatsi la ntlha la paka e le nngwe le letsatsi la ntlha la le le latelang ke malatsi a le masome a mabedi le motso go ya go a le masome a mane le botlhano mo makgarebeng, le malatsi a le masome a mabedi le bongwe go ya go a le masome a mararo le motso mo bagolong (palogare ya malatsi a le 28).[2][3] Go tswa madi gantsi go tsaya malatsi a ka nna mabedi go ya go a supa.[2] Go bona kgwedi go emisa morago ga go kgaotsa go bona kgwedi, mo gantsi go diragalang fa motho a le dingwaga di le masome a mane le botlhano le masome a matlhano le botlhano . Dikgwedi di a ema gape ka nako ya boimana mme gantsi ga di simolole gape mo dikgweding tsa ntlha tsa go amusa.[2]
Go tlhoka go bona setswalo, go go bidiwang amenorrhea, ke fa go sa nne le setswalo fa motho a le dingwaga di le lesome le botlhano kgotsa go sa nne teng mo malatsing a le masome a robabongwe. Mathata a mangwe a modikologo wa go bona kgwedi a akaretsa go nna le dipaka tse di botlhoko le go tswa madi ka tsela e e sa tlwaelegang jaaka go tswa madi fa gare ga dipaka kgotsa go tswa madi a mantsi.[2] Go bona kgwedi mo diphologolong tse dingwe go diragala mo diphologolong tse di tshelang ( ditshwene le ditshwene ).[4][5]
Modikologo wa go bona kgwedi o diragala ka ntlha ya go tlhatloga le go wela tlase ga dihoromone . Modikologo ono o felela ka gore letlalo la popelo le nne bokima, le go gola ga lee, (le le tlhokegang fa motho a ima ).[2] Lee le gololwa mo ovary go dikologa letsatsi la bolesome le bone mo modikologong; letlalo le le kitlaneng la popelo le neela lesea le le mo popelong dikotla morago ga go imatlarela.[2] Fa go imatlarela gosa diragale, letlalo le a gololwa mo go se se bidiwang go bona kgwedi.[2]
Ditshupiso
[fetola | Fetola Motswedi]- 1 2 Women's Gynecologic Health. Jones & Bartlett Publishers. 2011. p. 94. ISBN 9780763756376. Archived from the original on 26 Seetebosigo 2015.
- 1 2 3 4 5 6 7 8 Cite error: Invalid
<ref>tag; no text was provided for refs named "Women2014Men". - 1 2 Diaz A, Laufer MR, Breech LL, American Academy of Pediatrics Committee on Adolescence, American College of Obstetricians and Gynecologists Committee on Adolescent Health (November 2006). "Menstruation in girls and adolescents: using the menstrual cycle as a vital sign". Pediatrics. 118 (5): 2245–50. doi:10.1542/peds.2006-2481. PMID 17079600.
- ↑ Kristin H. Lopez (2013). Human Reproductive Biology. Academic Press. p. 53. ISBN 9780123821850. Archived from the original on 21 Seetebosigo 2015.
- ↑ Martin RD (2007). "The evolution of human reproduction: a primatological perspective". American Journal of Physical Anthropology. Suppl 45: 59–84. doi:10.1002/ajpa.20734. PMID 18046752.