Jump to content

Setswalo

Go tswa ko Wikipedia
Image
Setshwantsho se se bontshang go tswelela pele ga modikologo wa go bona kgwedi le dihoromone tse di farologaneng tse di nang le seabe mo go one

Go bona Setswalo, go go itsegeng gape jaaka paka kgotsa kgwedi le kgwedi,[1] ke go tswa ga madi le ditogwa tsa legogo ( tse di itsegeng jaaka go bona kgwedi ) go tswa mo letlalong le le kafa teng la popelo go feta mo bosading . Paka ya ntlha gantsi e simolola magareng ga dingwaga di le lesome le bobedi le lesome a matlhano, nako e e bidiwang menarche.[1] Le fa go ntse jalo, ka dinako tse dingwe go ka nna ga simolola go bona kgwedi fa a le dingwaga di le robedi mme go sa ntse go tsewa go tlwaelegile.[2] Palogare ya dingwaga tsa paka ya ntlha ka kakaretso ke moragonyana mo mafatsheng a a tlhabologang, le pelenyana mo mafatsheng a a tlhabologileng.[3] Boleele jo bo tlwaelegileng jwa nako magareng ga letsatsi la ntlha la paka e le nngwe le letsatsi la ntlha la le le latelang ke malatsi a le masome a mabedi le motso go ya go a le masome a mane le botlhano mo makgarebeng, le malatsi a le masome a mabedi le bongwe go ya go a le masome a mararo le motso mo bagolong (palogare ya malatsi a le 28).[2][3] Go tswa madi gantsi go tsaya malatsi a ka nna mabedi go ya go a supa.[2] Go bona kgwedi go emisa morago ga go kgaotsa go bona kgwedi, mo gantsi go diragalang fa motho a le dingwaga di le masome a mane le botlhano le masome a matlhano le botlhano . Dikgwedi di a ema gape ka nako ya boimana mme gantsi ga di simolole gape mo dikgweding tsa ntlha tsa go amusa.[2]

Go tlhoka go bona setswalo, go go bidiwang amenorrhea, ke fa go sa nne le setswalo fa motho a le dingwaga di le lesome le botlhano kgotsa go sa nne teng mo malatsing a le masome a robabongwe. Mathata a mangwe a modikologo wa go bona kgwedi a akaretsa go nna le dipaka tse di botlhoko le go tswa madi ka tsela e e sa tlwaelegang jaaka go tswa madi fa gare ga dipaka kgotsa go tswa madi a mantsi.[2] Go bona kgwedi mo diphologolong tse dingwe go diragala mo diphologolong tse di tshelang ( ditshwene le ditshwene ).[4][5]

Modikologo wa go bona kgwedi o diragala ka ntlha ya go tlhatloga le go wela tlase ga dihoromone . Modikologo ono o felela ka gore letlalo la popelo le nne bokima, le go gola ga lee, (le le tlhokegang fa motho a ima ).[2] Lee le gololwa mo ovary go dikologa letsatsi la bolesome le bone mo modikologong; letlalo le le kitlaneng la popelo le neela lesea le le mo popelong dikotla morago ga go imatlarela.[2] Fa go imatlarela gosa diragale, letlalo le a gololwa mo go se se bidiwang go bona kgwedi.[2]

Ditshupiso

[fetola | Fetola Motswedi]
  1. 1 2 Women's Gynecologic Health. Jones & Bartlett Publishers. 2011. p. 94. ISBN 9780763756376. Archived from the original on 26 Seetebosigo 2015.
  2. 1 2 3 4 5 6 7 8 Cite error: Invalid <ref> tag; no text was provided for refs named "Women2014Men".
  3. 1 2 Diaz A, Laufer MR, Breech LL, American Academy of Pediatrics Committee on Adolescence, American College of Obstetricians and Gynecologists Committee on Adolescent Health (November 2006). "Menstruation in girls and adolescents: using the menstrual cycle as a vital sign". Pediatrics. 118 (5): 2245–50. doi:10.1542/peds.2006-2481. PMID 17079600.
  4. Kristin H. Lopez (2013). Human Reproductive Biology. Academic Press. p. 53. ISBN 9780123821850. Archived from the original on 21 Seetebosigo 2015.
  5. Martin RD (2007). "The evolution of human reproduction: a primatological perspective". American Journal of Physical Anthropology. Suppl 45: 59–84. doi:10.1002/ajpa.20734. PMID 18046752.