Če zapustite stran, se bo predvajanje prekinilo. Izberite:
Združene države Amerike so, od skromnih začetkov in upora pred dvestopetdesetimi leti, vodilna svetovna velesila. Zakaj so se pred četrt tisočletja uprle britanski matici in njenemu kralju? Kako so napisali nekaj prelomnih dokumentov, ki so oblikovali razvoj demokracije po vsem svetu? Plemenita načela imajo tudi temno plat, suženjstvo in preganjanje prvotnih ameriških ljudstev. To neravnovesje in številne krivice se poznajo še danes. O tem in drugih temah, povezanih z omenjenim jubilejem, razmišljata zgodovinarka dr. Kornelija Ajlec in politolog dr. Bogomil Ferfila. Foto vir – Wikipedija: Odbor petih predstavlja Deklaracijo o neodvisnosti kongresu, slika z naslovom Deklaracija o neodvisnosti (1819) avtorja Johna Trumbulla.
Igor Lunder in njegova glasba za Big Band RTV Slovenija.
Opera o francoskem plemiču, ki iz zgodovinskega izobčenca postane domoljubni junak – prvič na naših valovih.
Simfonični orkester Praškega radia je 13. oktobra lani nastopil v Dvořákovi dvorani Rudolfinuma v Pragi. Dirigiral mu je Robert Kružík, spored pa sta sestavljala Koncert za violončelo enega opaznejših čeških skladateljev 20. stoletja Jindřicha Felda, v katerem se je kot solist predstavil violončelist Tomáš Jamník, in obsežna Simfonija št. 2 v c-molu, op. 27, Asrael Josefa Suka. Simfonija v c-molu, imenovana Asrael po angelu smrti v judovski in islamski tradiciji, je intimno in globoko občuteno orkestrsko delo; Suk ga je začel snovati leta 1904, po smrti svojega tasta Antonína Dvořáka. Med ustvarjanjem te glasbe je angel smrti še drugič obiskal njegovo družino in leto pozneje je umrla tudi njegova žena, Dvořákova hči Otilija. Suk je o svoji 2. simfoniji nekoč izjavil takole: "Taka preizkušnja človeka bodisi uniči bodisi prinese na površje vse močne sile, ki so mirovale v njem. Zdelo se je, da me bodo močna čustva uničila, pa me je vendarle rešila glasba..."
»Glej, morje samo!« Z zvonkimi fanfarami in mogočnim vzklikom Londonskega filharmoničnega zbora Morska simfonija Ralpha Vaughana Williamsa sprosti val navdiha. Še prej pa bomo poslušali suito Zgodovinski prizori, op. 66 Jeana Sibeliusa v izvedbi Londonskega filharmoničnega orkestra in dirigenta sira Marka Elderja.
Legenda o svetem pivcu je avtobiografska zgodba pisatelja in novinarja Josepha Rotha. Avstrijski avtor judovskega rodu se je rodil leta 1894 v Brodyju v današnji Ukrajini, rdeča nit njegovih del pa je motiv izgube domovine, ki jo je občutil ob razpadu Avstrijske monarhije, drugič pa je svojo domovino izgubil ob nastopu Hitlerja na oblast. Dolgo je namreč živel kot izseljenec in svoje življenje, podobno kot lik te zgodbe, žalostno končal v Parizu. Legenda o svetem pivcu, v kateri nastopa zapiti brezdomec Andrej Kartak, je prvič izšla le nekaj mesecev po njegovi smrti leta 1939. Pripovedni slog, ki v svoji metaforičnosti spominja na brezčasno pravljico, daje noveli lesk legende, v kateri bo vsak našel nauk zase. Knjigo je v slovenščino prevedel Stanislav M. Maršič, izšla pa je leta 2009 pri Celovški Mohorjevi družbi. Zgodbo bo v petih nadaljevanjih prebral igralec Radoš Bolčina. Knjigo so posneli ustvarjalci na Radiu Trsta A.
Savlov sin Lászla Nemesa iz leta 2015 je bil v svojem prikazu groze koncentracijskega taborišča v Auschwitzu revolucionaren – in sicer predvsem zaradi perspektive kamere, ki se je osredotočala na doživljanje glavnega lika. Film je pobral nekaj najpomembnejših nagrad tistega leta – Grand Prix v Cannesu, tudi oskarja za tujejezični film. Pred nekaj leti je Nemes posnel Sončni zahod – delo, ki ga je postavil v Budimpešto v čas tik pred Prvo svetovno vojno. Njegov novi film Sirota pa se dogaja v Budimpešti leta 1957. V njem je ponovno spojil osebno zgodbo glavnega lika in prikaz močno travmatizirane madžarske družbe po spodletelem poskusu revolucije leto poprej. Torej znova zgodba z močnim zgodovinskim ozadjem. Film, ki ga predvajajo v slovenski Art kino mreži, je bil premierno prikazan na lanskem Beneškem filmskem festivalu.
V Karlovih Varih med 3. in 11. julijem poteka 60. mednarodni filmski festival. Kako bodo torej na festivalu obeležili okroglo obletnico, kateri filmi se bodo tokrat potegovali za kristalni globus in kakšna je letošnja slovenska udeležba filmskih talentov na festivalu?
Ljutomer bo od 8. do 12. julija spet postal mesto groze in magije, njegove ulice pa bodo preplavili zombiji. Festival bo prinesel 53 celovečercev, kratkometražnih filmov in glasbenih dokumentarcev. Ob tekmovalnem programu bodo predvajali še filme za otroke in mladino, zavrteli maraton klasik v sodelovanju z Jinga Films, v sekciji Na fantastični strani Alp pa si bomo ogledali neodvisne kratke filme iz regije. Vsako leto povabijo častnega gosta ali gostjo, kakšno svetovno znano filmsko legendo, tokrat je to nekdanje Bondovo dekle, igralka Caroline Munro, ki je nastopila tudi v številnih grozljivkah. Grossmann pa bo postregel še s pestrim spremljevalnim programom. In kaj opažajo organizatorji: ljudje vsako leto raje uhajajo v fantazijske svetove.
S spremljevalnimi dogodki se je v preteklih dneh že počasi zagnal 67. ljubljanski jazz festival, ki ga danes zvečer z že razprodanim koncertom v Križankah še uradno odpira znameniti kitarist Pat Metheny. Do sobote se bo v prostorih Cankarjevega doma in v parku Sveta Evrope odvilo še preko 20 koncertov, večeri pa se bodo zaključevali v Jazz klubu Kazina.
Erika Vouk (1941-2026), ena najbolj izstopajočih in estetsko dovršenih slovenskih pesnic in prevajalk, se je poslovila 86. letu starosti. Rodila se je v Mariboru, ki mu je ostala zvesta vse življenje. Za svoje pesniške zbirke je prejela najvišja literarna priznanja: Jenkovo, Veronikino in Glazerjevo nagrado. V zgodovino slovenske kulture se je trajno zapisala leta 2024, ko je prejela Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Erika Vouk zapušča neprecenljiv opus, ki bo za vedno ostal v vrhu slovenske poezije.
Še do nedelje v Izoli poteka 22. festival Kino Otok – Isola Cinema. Na ogled bodo med drugimi še palestinski dokumentarec Habibi Hussein – portret kinooperaterja, ki tudi pod okupacijo skrbi za ohranjanje filmske kulture –, pa Kronika obleganja, ki spremlja vsakdanje življenje v obleganem mestu, avstrijski film Beli polž o telesnosti, lepoti in smrti skozi oči mladih, ter italijanski dokumentarec Bele laži tržaške režiserke Albe Zari o odraščanju v sekti Božji otroci. Omenimo še mehiški film Naravni rezervat, prvenec režiserja Pabla Péreza Lombardinija o gozdarki, ki se sooči s nezakonito sečnjo v varovanem rezervatu. Tina Poglajen se je v Izoli pogovarjala z dvema ustvarjalcema: Angolcem Hugom Salvaterro, čigar prvenec Moja semba je festival v sredo odprl, in francosko-armensko režiserko Tamaro Stepanyan, avtorico dokumentarca Moji armenski duhovi. Iz oddaje Gremo v kino.
Pri založbi Mladinska knjiga so pred kratkim izdali novi roman švedskega pisatelja Fredrika Backmana z naslovom Moji prijatelji. Jerca Kos, ki je roman prevedla iz angleščine, v prispevku predstavlja vsebino knjige in razmišlja o temah, ki se jim je pisatelj v njej posvetil. Iz oddaje Svet kulture.
Leon Vidmar je s svojim kratkim lutkovnim animiranim prvencem Slovo pred desetimi leti na Festivalu slovenskega filma navdušil občinstvo in prejel vesno za najboljšo animacijo, potem so film predvajali na več kot osemdeset festivalih, kjer je prejel več nagrad. Še en zanj zelo pomemben projekt je bil lanski animirani celovečerec Zgodbe iz čarobnega vrta – obsežna mednarodna koprodukcija, pri kateri je sodeloval kot eden od štirih režiserjev. Zdaj pa pod okriljem produkcijske hiše Zavod ZVVIKS, prav tako v tehniki lutkovne stop animacije, v njegovem studiu nastaja avtorski kratki film z naslovom Kriva pota. ''Spremlja Dušo, ko se v njeno življenje prikrade skrivnostno Modro bitje in se ga brezkompromisno in nepričakovano polasti. Čeprav Dušo sprva oslabi in jo pahne v brezup, je njena volja do življenja močnejša.''
Keramičarka Hana Karim je znana predvsem po izdelavi uporabne keramike, v kontekstu katere je izoblikovala prepoznaven slog izrazitih barvnih globin in nians. Zdaj pa je v Galeriji »S« na Ljubljanskem gradu na ogled razstava, na kateri prvič predstavlja svojo umetniško keramiko – keramične slike oziroma zidne skulpture.
Pri založbi Mladinska knjiga so predstavili nekaj knjižnih novosti. Med temi je novi roman japonskega pisatelja Harukija Murakamija Mesto in njegovo negotovo obzidje. O posebnostih Murkamijevega pisanja in njegovega novega romana razmišlja prevajalec Domen Kavčič. Iz oddaje Svet kulture.
Slavoj Žižek je predstavil svoje najnovejše delo Kdo si ti? s podnaslovom Tema in šest variacij, ki ga je – tako kot je zdaj to že v navadi – napisal v angleščini. Delo je prevedel Marko Miočić, v njem pa avtor obravnava eno osrednjih filozofskih dilem, povezano z vprašanjem subjekta, zavesti in nezavednega. Ob tem je založba Analecta ponatisnila še njegovo aktualno in provokativno delo Nasilje, ki je prvič izšlo leta 2007 in v katerem Žižek analizira vidne in nevidne oblike nasilja.
4 epizod
Čas mineva za vse, tudi za oddaje. In oddaja S knjižnega trga tako v teh dneh slavi pomemben jubilej – osem desetletij namreč že živi med slovenskimi poslušalci. Čas, ki ji je odmerjen v programskem pasu Arsa, zato tokrat poteka nekoliko drugače, kot običajno. Namesto kritik lahko poslušate pogovor o posebnostih oddaje S knjižnega trga ter o pomenu radijske literarne kritike – z nami sta dolgoletni urednik oddaje S knjižnega trga, Vlado Motnikar in dolgoletni sodelavec oddaje, letošnji prejemnik Stritarjeve nagrade, kritik Matej Bogataj. Še pred tem pa smo besedo prepustili tudi odgovorni urednici programa Ars, Ingrid Kovač Brus.
Rafaelova loža v prenovi, Tržaško operno gledališče Verdi postaja še boljše V znameniti Rafaelovi loži, hodniku v drugem nadstropju vatikanske Apostolske palače, ki ga smejo uporabljati samo papež, njegovi najožji sodelavci in najvišji gostje, delajo vatikanski mojstri restavratorji. Obnova ene najdragocenejših renesančnih mojstrovin bo trajala pet let. Tržaško operno gledališče Verdi postaja še lepše in pomembnejše. V novi sezoni bo med uglednimi imeni solistov kar nekaj opernih zvezd, pa tudi režiserjev in dirigentov.
Združene države Amerike so, od skromnih začetkov in upora pred dvestopetdesetimi leti, vodilna svetovna velesila. Zakaj so se pred četrt tisočletja uprle britanski matici in njenemu kralju? Kako so napisali nekaj prelomnih dokumentov, ki so oblikovali razvoj demokracije po vsem svetu? Plemenita načela imajo tudi temno plat, suženjstvo in preganjanje prvotnih ameriških ljudstev. To neravnovesje in številne krivice se poznajo še danes. O tem in drugih temah, povezanih z omenjenim jubilejem, razmišljata zgodovinarka dr. Kornelija Ajlec in politolog dr. Bogomil Ferfila. Foto vir – Wikipedija: Odbor petih predstavlja Deklaracijo o neodvisnosti kongresu, slika z naslovom Deklaracija o neodvisnosti (1819) avtorja Johna Trumbulla.
Slovenski etnografski muzej že od časa svojih predhodnikov v 19. stoletju zbira tudi zunajevropske zbirke, ki pa jih je od preimenovanja v SEM l.1964 kontinuirano predstavljal ne kot fenomene Drugega, temveč kot prikaz avtohtonih kultur v takratnem obdobju dekolonizacije. Že dolgo ima kustodiat za zbirke iz Afrike in Amerike. Zadnjo razstavo v tej smeri so odprli 18. junija letos in bo na ogled do 6. septembra. Gre za razstavo »Tanzanija: Med senco kolonializma in sodobnimi pogledi«. Zasnovala jo je kustosinja dr. Tina Palaić, naša sogovornica, s katero smo se sprehodili po razstavi in načeli razmislek o posledicah kolonializma ob primeru afriške države Tanzanije. Razstava temelji na zbirki predmetov in fotografij iz zapuščine Vrhničanke Antonije Grom in njenega sina Stanka, ki so jo potomci pred nekaj leti izročili muzeju. Tina Palaić je razstavo pripravila v sodelovanju s tanzanijskim muzealcem in umetnikom Eliabujem Mbonimbo, ki je spoznal kraje, v katerih sta delala omenjena Vrhničana, Antonija od l.1930, sin Stanko pa od l.1937 do vrnitve domov l.1962. Z avtorico koncepta razstave sva ob ogledu razmišljala o posledicah kolonializma, ne le v Tanzaniji, ampak na splošno, skupaj s širšim kontekstom povojnega obdobja dekolonizacije in vloge Jugoslavije v gibanju neuvrščenih držav. FOTO: Tina Palaić, SEM VIR: FB SEM
Za Združenimi državami Amerike ni le praznično obarvani konec tedna, ampak kar zadnjih deset dni. Američani so namreč praznovali 250. obletnico svoje neodvisnosti, torej sprejetja Deklaracije o neodvisnosti 4. julija 1776 v Filadelfiji. Z neodvisnostjo od britanske krone se je rodila država, na katero so se ljudje ozirali v upanju na boljše življenje, in ki se je laskavo poimenovala z metaforami, kot so »bleščeče mesto na hribu«, »svetilnik svobode«, »prva demokracija na svetu«, »voditeljica svobodnega sveta«. A obenem se je ta država skozi vsa ta leta spreminjala in prevzemala nove vloge v mednarodnem političnem življenju. Tudi takšne, zaradi katerih se nekateri na ZDA ozirajo z nasprotovanjem in kritiko, z očitki o nasilju in vmešavanju v zadeve drugih ter izvažanju negativnih pojavov, kot so prekomerno potrošništvo ali nihilizem vrednot in prava, značilen prav za današnji čas.
V ljubljanski Cukrarni prihodnji torek odpirajo razstavo »untranquil now-konstelacija pripovedi in odzvenov«, z izborom dveh ducatov ustvarjalcev iz stalne zbirke umetniških del muzeja Hamburger Kunsthalle, ki spada med najobsežnejše javne umetnostne zbirke v Nemčiji – mi smo se je tokrat lotili napovedno. Nadaljujemo z dvema že odprtima razstavama v glavnem mestu – kurator Arne Brejc v Galeriji Equrna predstavlja izbor sedmih umetnic iz Slovenije na razstavi »Sanje, ki jih ne pozabiš«, v Slovenskem etnografskem muzeju je čez poletje odprta začasna razstava z naslovom »Tanzanija: Med senco kolonializma in sodobnimi pogledi«. V okviru Festivala Lent v Mariboru se je ta teden začel že 38-i mednarodni folklorni festival Folkart. V okviru letošnjega široko zastavljenega spominskega leta ob 20-letnici smrti vsestranskega arhitekta Vlasta Kopača so v Kamniku nedavno predstavili tudi napovedani zbornik besedil o njem z naslovom »Tiha moč ustvarjanja«. Tokratna oddaja je bila zadnja pred poletno zamenjavo do 22. avgusta z oddajo IZRAZI DOMA, ki jo pripravlja Tesa Drev Juh. Za tretji cikel teh oddaj bomo obiskali domove in ateljeje slovenskih umetnikov in tako pobližje spoznali njihov odnos do doma, ki je pogosto obenem tudi delovni prostor, ali pa odnos do delovnega prostora, ki je pogosto tudi podaljšek doma. Prva gostiteljica v svojem domu bo prihodnjo soboto igralka Maša Derganc, sledili pa bodo, igralec in likovni umetnik Boris Mihalj, igralka Saša Mihelčič in režiserka Ema Kugler. FOTO: Galerija Equrna v Ljubljani od znotraj VIR: https://www.culture.si/images/e/e7/Equrna_Gallery_-_01.jpg
Literarna znanstvenica in urednica, rusistka in slovenistka Neža Zajc je predvsem pesnica, in to zelo samosvoja. Objavila je pet pesniških zbirk: Ime gore (iz l. 2014), Igla v mrku, Brez slovesa, Samoten svet in Bele sence (iz l. 2025) ter v njih ubesedila enkraten, težko ponovljiv svet, namenjen človeškim bitnostim, stkan iz prepoznavnega besedišča. Oziroma, kot je o njeni poeziji zapisal pesnik in še marsikaj Vinko Möderndorfer: »Ne poznam poezije, ki bi bila tako zares.« Več bo pesnica povedala v pogovoru z Markom Goljo, ob tem pa bo tudi občuteno prebrala pesmi Večnost in V vodi. Nikar ne zamudite.
V galeriji Equrna je do konca julija na ogled razstava Sanje, ki jih ne pozabiš. Kurator Arne Brejc pravi, da ne gre za feministično razstavo v deklarativnem smislu, ampak za razstavo ki priča o tem, da ženska ustvarjalnost ne potrebuje tematskega opravičila. Nova zbirka pesnice Tonje Jelen z naslovom Vtiskovanje je, kot so zapisali pri založbi Litera, “fascinantno hibridna” – prevevata jo lirska tenkočutnost in glas intime, ki se jima pridružuje uporniški duh v podobi vračke.
Kaj prinaša 22. Grossmannov festival, kateri filmi bodo v središču pozornosti letošnjih Karlovih Varov in katera nova obzorja iz istoimenskega cikla v ljubljanskem Kinodvoru nam odkrivata filma Sirota in Pozna slava?
Literarna znanstvenica in urednica, rusistka in slovenistka Neža Zajc je predvsem pesnica, zelo samosvoja pesnica. Objavila je pet pesniških zbirk : Ime gore (2014), Igla v mrku, Brez slovesa, Samoten svet in Bele sence (2025) ter v njih ubesedila enkraten, težko ponovljiv svet o človeških bitnostih, stkan iz prepoznavnega besedišča. Oziroma kot je o njeni poeziji zapisal pesnik in še marsikaj Vinko Möderndorfer: »Ne poznam poezije, ki bi bila tako zares.« Več o svoji poeziji pove pesnica v pogovoru z Markom Goljo, občuteno pa tudi prebere pesmi Večnost in V vodi. Nikar ne zamudite.
Tudi po več kot desetletju ukvarjanja s keramiko je vsako odpiranje peči presenečenje, pravi keramičarka in ustvarjalka Hana Karim. Poznamo jo predvsem po izdelavi uporabne keramike, posode in skled intenzivnih barv, zdaj pa se z zidnimi skulpturami oz. keramičnimi slikami predstavlja na razstavi Fragmenti spominov v Galeriji »S« na Ljubljanskem gradu. Hana Karim je spregovorila o povezavi svoje družine in keramike, o tem, zakaj keramika nagovarja sodobnega človeka, o svojem pristopu k snovanju in seveda o pričujoči razstavi.
Oddaja zaznamuje jutra na programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.
»Glej, morje samo!« Z zvonkimi fanfarami in mogočnim vzklikom Londonskega filharmoničnega zbora Morska simfonija Ralpha Vaughana Williamsa sprosti val navdiha. Še prej pa bomo poslušali suito Zgodovinski prizori, op. 66 Jeana Sibeliusa v izvedbi Londonskega filharmoničnega orkestra in dirigenta sira Marka Elderja.
Poslušajmo nabor zvočnih zapisov iz pokrajine ob Kolpi, od Bele Krajine pa do zgornjega toka. Zapisi pesmi in viž segajo tja v šestdeseta leta, obsegajo pa tokrat značilne slovenske pesmi, v katerih vpliv sosednjih pokrajin ni posebej izrazit. Glasbo za ples so zaigrali predvsem na harmoniko, godčevsko izročilo pa seveda dopolnjujejo tudi tamburaši.
Sodobne tokove slovenske glasbe dvajsetega stoletja tokrat predstavljajo Godalni kvartet št. 2 Božidarja Kantušerja, Sonata št. 4 za klavir štiriročno Janeza Matičiča in Sonata za flavto in klavir Bora Turela.
Od 12. do 19. julija bo v Postojni 13. Teden kitare. Festival temeljito obarva zvočno sliko tega kraja, saj kitara zveni na glavnem trgu, pa tudi na kar sedmih koncertih. V oddaji bo letošnji festival predstavil umetniški vodja festivala Anton Črnugelj, ob pogovoru pa poslušajmo enega izmed lanskih koncertov tega festivala, na katerem je nastopil kitarist David Dyakov. David Dyakov je mednarodno priznan kitarist. Kritiki še posebno cenijo njegovo izrazno globino in tehnično mojstrstvo. Z več kot 24-letno kariero in več kot 25 prvimi nagradami na mednarodnih tekmovanjih, z mednarodnim kitarskim tekmovanjem v Koblenzu, Forumom kitare na Dunaju in mednarodnim kitarskim tekmovanjem Daejeon vred se je uveljavil kot eden vodilnih kitaristov svoje generacije.
V zadnji iz niza treh oddaj, posvečenih novim posnetkom Jožeta Kotarja in Policijskega orkestra pod vodstvom Tomaža Kmetiča v Studiu 26 Radia Slovenija, bomo predvajali Koncert x za klarinet in pihalni ansambel Scotta McAllisterja, ki je navdih za to delo iskal v grungeu skupin Nirvana in Alice in Chains, ter Tri koncertne bagatele za klarinet in trobilni ansambel Črta Sojarja Voglarja.
V izvedbi dramske sopranistke Ade Sardo poslušajte arije iz oper Giacoma Puccinija, Amilcareja Ponchiellija, Umberta Giordana, Francesca Cilee in Pietra Mascagnija.
Marco Enrico Bossi si je skupaj s skladatelji Giovannijem Sgambatijem, Francescom Paolom Neglio ter Giuseppom Martuccijem prizadeval za oživitev italijanske instrumentalne glasbe; ta bi se po njegovem morala razvijati neodvisno od takrat izredno priljubljene, ""vseobsegajoče"" operne kulture. Širjenje glasbenega gledališča na italijanskem polotoku v 19. stoletju je namreč privedlo do odprave skoraj vseh ustanov, ki so se ukvarjale s simfonično glasbo. Bossi je skupaj s Sgambatijem, Neglio in Martuccijem po vzoru francoskih in nemških sodobnikov odprl pot tudi tako imenovani generaciji osemdesetih. Tej so med drugim pripadali Ottorino Respighi, Gian-Francesco Malipiero in Alfredo Casella. Kot glasbeni ustvarjalci so danes brez dvoma vsi bolj znani od Enrica Bossija, za življenja pa je tudi on dosegel precejšen skladateljski uspeh in glasbeno kariero.
Glasba in slikarstvo sta najbolj razširjeni in prepleteni področji umetnosti. Zaradi medsebojnega vpliva teh dveh zvrsti je do danes nastalo že kar nekaj glasbenih del, ki so jih navdihnile slikarske umetnine, pa tudi obrnjeno. V današnji oddaji bomo poslušali Botticellijev triptih Ottorina Respighija.
Francoski skladatelj Hector Berlioz (1803–1869) je tipičen predstavnik romantike, ki se je poleg Franza Liszta uveljavil kot mojster programske glasbe, torej glasbe, ki je navdih zajemala iz zunaj glasbenih okvirov. V svojem razgibanem življenju je ustvaril najrazličnejša dela, med drugim je napisal pet simfonij, enajst opernih in dramskih uvertur, dva oratorija in tri opere, med katerimi je najbolj znana opera Trojanci. Pisal je tudi zborovsko glasbo, samospeve, leta 1846 pa tudi znamenito delo za približno dvesto nastopajočih Faustovo pogubljenje. Več o njegovem življenju in delu pa v oddaji Nedeljski glasbeni portret.
Nizozemski skladatelj Jan Pieterszoon Sweelinck jje bil na prehodu iz 16. v 17. stoletje eden najpomembnejših skladateljev glasbe za glasbila s tipkami. Bil je velik mojster, ki je v orgelskih in klavirskih delih združil italijanske, angleške in nizozemske vplive, s predelavami koralov in pesmi pa je nadaljeval nemško in nizozemsko tradicijo.
Terence Blanchard pelje dve vzporedni uspešni karieri – postbopovskega trobentača s prepoznavnim toplim in ognjevitim zvenom in avtorja filmske glasbe, predvsem za filme režiserja Spikea Leeja. V torek, 7. julija ob 21.30 bo na letnem prizorišču ljubljanskih Križank koncert zasedbe, ki jo bosta sovodila trobentač Terence Blanchard in saksofonist Ravi Coltrane. S koncertom bosta obeležila stoletnico rojstva Milesa Davisa in Johna Coltrana, dveh ključnih osebnosti jazzovske zgodovine.
Igor Lunder in njegova glasba za Big Band RTV Slovenija.
Oddajo bomo namenili glasbi Ravija Coltrana, ameriškega jazzovskega saksofonista, skladatelja in producenta. Rodil se je leta 1965 na Long Islandu in je sin legendarnega Johna Coltrana in pianistke Alice Coltrane, dveh izjemno vplivnih osebnosti v zgodovini jazza. Oče ga je poimenoval po indijskem sitaristu Raviju Shankarju. Kljub očetovi monumentalni glasbeni dediščini si je Ravi ustvaril samostojno in spoštovano kariero. Igra predvsem tenor in sopran saksofon, njegov slog združuje post-bop in modalni jazz z elementi avantgarde.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
Oddajo bomo namenili ustvarjanju Pata Methenyja. Njegov zadnji projekt Side-Eye III+ sestavljata pianist Chris Fishman in vzhajajoči bobnarski zvezdnik Joe Dyson. Ta zasedba bo v sredo, 1. julija na letnem prizorišču Križanke otvorila letošnji ljubljanski jazz festival.
Poslušali bomo glasbo nekaterih izvjalcev, ki bodo nastopili na letošnjem jazz festivalu v Cankarjevem domu v Ljubljani. Umetnik v rezidenci bo saksofonist Lenart De Bock, njemu bo namenjen osrednji del oddaje. Sledili bodo še Kombo Zlatka Kaučiča, kvintet kitarista Tonija Laha in pianist Marko Črnčec.
Dee Dee Bridgewater bo s kvartetom We Exist! 2. julija nastopila v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani v okviru jazz festivala. Njen kvartet je nastal kot neposreden odziv na vojno v Gazi. V njem je zbrala mlade glasbenice: pianistko Carmen Staaf, basistko Roso Brunello ter bobnarki Shirazette Tinnin in Evito Polidoro. Repertoar zasedbe je angažiran – uperjen proti patriarhatu in družbenim krivicam.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
V oddaji bomo poslušali izbor skladb v izvedbi nekaterih glasbenikov, ki bodo nastopili na jazz festivalu v Ljubljani na različnih prizoriščih Cankarjevega doma. Tako bomo slišali glasbo tolkalke Sun-Mi Hong, pianistke Aki Takase, vibrafonista Pasquala Mirra, saksofonistke Melisse Aldana, vibrafonistke Patricie Brennan, zasedbe Błoto, vokalista Bilala in saksofonista Soweta Kincha.
Oto Pestner je verjetno najboljši slovenski pevec s prekrasnim in izjemnim tenorjem. V zadnjih desetletjih tudi sklada, aranžira in producira. Današnjo oddajo bomo namenili predvsem njegovim interpretacijam jazzovskih standardov in jazzovskim priredbam dveh njegovih uspešnic.
V oddaji se bomo sprehodili skozi program letošnjega festivala Jazz Lent v Mariboru. Poslušali bomo glasbo naslednjih izvajalcev: trobentača Thea Crossa, zasedbo kitarista Marca Ribota Ceramic Dog, solista na guembri Majida Bekasa, basista Adama Bena Azre in multiinstrumentalista Adriana Youngea.
Jeanne D'Arc, Ivana Orleanska, svetnica rimskokatoliške cerkve, je bila ena najbolj obravnavanih zgodovinskih osebnosti v literaturi, predvsem pa v gledališču in na filmu. Ustvarjalci so se opirali na zapiske sodnega procesa iz leta 1431 v Rouenu. Tokrat pa bodo sodni protokoli procesa v radijski obliki zaživeli kot morda najpretresljivejše avtentično pričevanje o njej. V ospredju je predvsem odločna, toda rahločutna igra Štefke Drolc, v kateri lahko slišimo Ivanino brezkompromisno prepričanje in vero v boga ter začutimo moč njenega značaja. Režiser, prevajalec, prirejevalec: Borut Trekman Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Marjan Vodopivec Ivana – Štefka Drolc Pripovedovalec – Rudi Kosmač Pierre Cauchon, škof beauvaiški – Vladimir Skrbinšek Magister Jean Beaupere – Andrej Kurent Magister Jean de la Fontaine – Jurij Souček Jean d'Estivet, promotor procesa – Jože Zupan Zasliševalec – Tone Slodnjak Jean le Maistre, inkvizitor namestnik - Boris Juh Glasnik – Anatol Štern Anonimni sodelujoči pri obravnavi – Peter Čare Bralka uvoda - Julka Vahen Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana junija 1968.
Naslov »Žlahtni glasovi slovenskih igralcev« so si vrhunski igralci prislužili z očitnim igralskim darom, zavidljivimi igralskimi karierami in dosežki. Med njimi se najbolj sveti Borštnikov prstan na roki vsakogar izmed njih, najvišje slovensko priznanje za igralčevo življenjsko delo. Prva dobitnica je bila leta 1970 Elvira Kralj, ki je veljala za igralko širokega razpona, žlahtne in umirjene igre, študioznega pristopa, skromnosti in trdne karakterizacije. Vse generacije pa se je spomnijo po vlogi Vesnine tete Ane iz filmov Vesna in Ne čakaj na maj. Avtorja oddaje: Vilma Štritof, Primož Jesenko Tonski mojster: Matjaž Miklič Oddaja je nastala avgusta 2015 v studiih Radia Slovenija.
Najpomembnejši italijanski romantični pesnik Leopardi je bil samosvoj ustvarjalec in mislec. Svoj kozmološki pesimizem je izražal v svoji poeziji, esejih in filozofski misli. Lirični večer v izvrstni interpretaciji letošnjega prejemnika nagrade tantadruj nosi naslov po prvem verzu pesmi Spomini iz avtorjeve najbolj znane zbirke Spevi. Režiser: Sergej Verč Prevajalec: Marko Kravos Tonski mojster: Bruno Sindić Igralec – Vladimir Jurc Posneto v studiih Radia Trst A maja 1988.
Avtorica v igri sooči dva svetova in poudari njuno različnost: prvi, zahodnjaški, ki ga simbolizirajo počitnice na grški obali, je svet razvajenosti, cinizma, pomanjkanja sočutja, ki resničnim težavam ne pusti preblizu, saj bi ogrožale njegovo udobje. Prav rajska grška obala pa postane prostor soočenja z drugim in povsem drugačnim svetom, v katerem ljudje rešujejo golo eksistenco, bežeč pred vojno, lakoto in bedo. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Nina Kodrič Ana – Arna Hadžialjević Saida – Maša Grošelj Natakar – Aleš Kranjec Novinarka poročevalka – Alja Kapun Premier – Danijel Malalan Evropska poslanka – Gaja Višnar Evropski poslanec – Alen Jelen Starejši turist – Niko Goršič Član posadke – Dominik Vodopivec Turisti – Aleš Kranjec, Gaja Višnar, Alen Jelen, Niko Goršič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 2020
V zabavni kratki radijski igri protagonisti načrtujejo počitnice v drugem lokalu, kjer običajno preživljajo prosti čas – eden od njih pa namerava v tujino, zaradi česar preostala druščina postane ljubosumna. Režiser: Jože Valentič Prevajalec in prirejevalec: Mirče Šušmel Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Interpreti – Andrej Kurent, Pavle Rakovec, Marko Simčič, Robert Waltl, Tone Gogala Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1993
Aktualna travestija Cankarjeve drame Hlapci. Kot razmislek o slovenstvu. Režiser: Aleš Jan Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Nastopajo – Boris Kralj, Kristijan Muck, Tanja Žagar, Majda Potokar, Marijana Brecelj, Marijana Jaklič Klanšek, Dare Valič, Brane Grubar Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1990
Dialoško delo o ljubezni in poslednjih rečeh velja za mojstrovino zgodnjega literarnega humanizma, ki izhaja iz tradicije poetsko-filozofskih disputov. Besedilo je polno alegorij in poosebljanj ter korespondira s takratno kulturo srednjeevropskega prostora, predvsem z začetkom zapisovanja obredov, povezanih z versko tradicijo, srednjeveških pridig in legend. Režiserka: Barbara Hieng Samobor Prevajalka: Tanja Viher Dramaturginja: Vilma Štritof Glasbena oblikovalka: Cvetka Bevc Tonski mojster: Staš Janež Kmetič – Uroš Smolej Smrt – Janja Majzelj Božji glas – Karel Brišnik Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1999.
Dva roparja postaneta žrtvi ženske in njenega nevsakdanjega hobija. Humorna igra pred poslušalce postavlja satirično ogledalo, v katerem se zrcalijo nekateri negativni, a še kako pogosti pojavi našega vsakdana: pohlep, lažnivost in dvoličnost. Režiserka: Irena Glonar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Vinko – Janez Hočevar - Rifle Izidor – Ivo Ban Tone – Aleš Valič Jožica – Polona Vetrih Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1985.
Glavnemu junaku je ponujeno mesto urednika pri uglednem časopisu, ta nenadna priložnost pa postavi nezaposlenega intelektualca pred različne moralne dileme. Pri tem je avtor uporabil zanimiv in domiseln oblikovni princip: v dogajanje je vključil štiri glasove, s katerimi se eno življenje hkrati razkriva s štirih zornih kotov iste osebnosti. Predvajanje radijske igre posvečamo dramskemu igralcu Vladimirju Jurcu, prejemniku nagrade primorskih gledališč tantadruj za življenjsko delo. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbena oblikovalka: Jasna Vidakovič Glas iz telefona – Vladimir Jurc Glas, Nadglas in Podglas – Miha Baloh Predglas – Jožica Avbelj Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Ljubljana marca 1982.
Režiser je v svoji priredbi dodatno izostril Cankarjevo kritiko dvojne morale doline Šentflorjanske, s čimer je okrepil groteskno vzdušje drame. V nastalo situacijo bi lahko posegel le še odrešitelj z neba, patron slovenske doline, sveti Florjan. Radijsko igro posvečamo veliki slovenski igralki Ivanki Mežan, ki bo v tem tednu praznovala svoj stoti rojstni dan. Režiser in prirejevale: Aleš Jan Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc Interpretke in interpreti: Pavle Ravnohrib, Nataša Tič Ralijan, Ivanka Mežan, Tone Gogala, Janez Hočevar - Rifle, Bojan Emeršič, Nataša Barbara Gračner, Nina Hribar, Zvone Hribar, Dare Valič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 1992
Ingeborg Bachmann v zgodbi Pot k jezeru naracijo prepusti ženski srednjih let, ki se po letih prekatnega prebijanja skozi življenje vrne domov k očetu v Celovec, vendar se v tamkajšnjem svetu ne znajde več. Radijska igra, posneta ob uprizoritvi v Teatru Rampa v Celovcu, podčrtuje in razširja polje preizpraševanja o identiteti, tudi narodnostni, o mestu ženske dveh jezikov, ki se ne razumeta, z dokumentarnim nivojem v obliki izjav občinstva. Režiser: Juš Zidar Prevajalki: Lučka Jenčič, Amalija Maček Mergole Prirejevalka: Maša Pelko Tonska mojstra: Sonja Strenar, Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Igralci – Tina Resman, Magda Magdalena Kropiunig, Aleksander Tolmaier Uredništvo igranega programa Posneto januarja v Teatru Rampa v Celovcu in zmontirano februarja 2026 v studiih Radia Slovenija
Konec junija je godoval cerkveni oče sveti Irenej Lyonski. V oddaji bomo ponovili pogovor dr. Roberta Kralja z jezuitom Benjaminom Bevcem predvsem o Irenejevi obrambi krščanstva v delu »Zoper krivoverstva«.
Na nedeljo slovanskih apostolov Cirila in Metoda neposredno prenašamo sveto mašo iz iz župnije svetega Martina v Velenju. Mašuje župnik Janko Rezár .
Letos mineva 170 let od skladateljevega rojstva; pravimo mu tudi oče srbske pravoslavne glasbe. Starodavne cerkvene napeve mu je v svojih delih uspelo združiti z globokim izrazom slovanske duše, to pa je hkrati tudi skupna duhovna in kulturna dediščina, ki ob godu sv. Cirila in Metoda povezuje vse slovanske narode.
Dr. Edvard Kovač je eden od najbolj znanih in priljubljenih katoliških duhovnikov. Poznamo ga kot prijaznega frančiškana in tudi kot velikega intelektualca, filozofa, ki je dolgo predaval tudi na univerzah v Franciji.
»Mojemu naročniku se nikamor ne mudi,« je na očitke o počasnosti gradnje ene izmed najbolj znamenitih in edinstvenih cerkva na svetu odgovarjal katalonski arhitekt Antoni Gaudí. Gradnja bazilike Sagrada Família v Barceloni namreč traja že več kot 144 let, Gaudí pa je večino svojega življenja posvetil njeni gradnji. Cerkev, ki jo je posvetil Sveti družini, si je zamislil kot mogočno stavbo s kar osemnajstimi stolpi, petimi ladjami ter bogato okrašenimi organskimi detajli. V zasnovo je vpletel številne zgodbe iz Kristusovega življenja kot tudi svoj osebni odnos do vere, zato Sagrada Família ni le izjemen arhitekturni dosežek, temveč dobesedna materializacija njegove osebne molitve. Ob stoti obletnici Gaudíjeve smrti bo o »baziliki tretjega tisočletja«, ki ravno te dni doživlja še zadnja zaključna dela, bo spregovoril akademski slikar, grafik in likovni teoretik dr. Jožef Muhovič.
Na trinajsto nedeljo med letom neposredno prenašamo sveto mašo iz župnije Vir pri Domžalah. Mašuje župnik Vito Urbanija. Pri maši sodeluje pevski zbor župnije svetega Jožefa.
Letos bo v Slovenski katoliški cerkvi mašniško posvečenje sprejelo pet diakonov. Med njimi sta tudi dva redovnika: jezuit in kapucin. V oddaji so spregovorili o svoji odločitvi za duhovniško poslanstvo in o izzivih, ki jih čakajo.
Ob koncu junija leta 1936 – pred skoraj natanko 90 leti – so v Mariboru potekali Slomškovi dnevi. Njihov vrhunec je bila predaja okoli 400 tisoč podpisov slovenskih katoličanov v podporo prizadevanjem za čimprejšnjo beatifikacijo škofa Antona Martina Slomška. O začetku poti, ki je s Slomškovo razglasitvijo za blaženega - septembra 63 let pozneje – doživela doslej najpomembnejšo potrditev bosta v oddaji spregovorila zgodovinarja dr. Aleš Maver in dr. Andrej Rahten z Oddelka za zgodovino mariborske Filozofske fakultete.
Vsako nedeljo prenašamo katoliško mašo, vsako peto nedeljo pa evangeličansko bogoslužje.
Junij je v katoliški Cerkvi mesec, v katerem se posebej časti Srce Jezusovo, saj je v tem mesecu tudi praznik Srca Jezusovega. Zgodovina tega praznika in samega čaščenja sega daleč v preteklost in se začenja z dvema apostoloma: Janezom in Pavlom, čaščenje Jezusovega Srca so zatem širili srednjeveški mistiki; v tem obdobju so nastale tudi pesmi, litanije in podobe Srca Jezusovega. Glasba, ki jo boste slišali v tokratni oddaji, pa bo govorila o božji in človeški ljubezni.
Ob 20. obletnici Škofije Celje je 19. maja v Narodnem domu v Celju, potekala slavnostna akademija z naslovom V Svetem Duhu se prepoznavamo. Osrednji govornik je bil prvi celjski škof msgr. dr. Anton Stres, podeljena so bila najvišja škofijska priznanja, predstavljen pa je bil tudi novi zbornik. Dogodek je bil predvsem priložnost, da se škofija predstavi širši javnosti. V zadnjih petih letih deluje v duhu sinodalne prenove, ki jo je v Cerkvi spodbudil papež Frančišek, z željo, da bi se občestva čim tesneje povezala med seboj.
Miroslav Krleža, eden osrednjih ustvarjalcev hrvaške književnosti 20. stoletja, se je rodil 7. julija 1893, umrl pa leta 1981. Tudi pri nas je dobro znan. Gledališča še vedno uprizarjajo njegove igre, predvsem tiste Iz cikla o Glembajevlh, prevedena so vsa njegova poglavitna prozna dela. Znano je, da je znamenite Balade Petrice Kerempuha prvič lahko objavil le v Ljubljani; za Lirični utrinek pa smo izbrali njegovo pesem z naslovom Vaška cerkev. Prevedel jo je Veno Taufer, interpretiral Zvone Hribar, ton in montaža Zoran Crnkovič, režija Irena Glonar. Posneto leta 2002.
Doris Mühringer sodi v generacijo mladih književnikov, ki jih je v petdesetih letih prejšnjega stoletja na Dunaju zbral okoli sebe Hans Weigel. V njegovih antologijskih zvezkih Glasovi časa so doživele prve objave vse najpomembnejše avtorice sodobne avstrijske literature: Ingeborg Bachmann, Ilse Aichinger, Marlen Haushofer, pa tudi Doris Mühringer, ki ni bila nikoli tako na očeh javnosti kot njene kolegice. V Gradcu, v katerem je bila rojena leta 1920, je v premožni družini preživljala idilično otroštvo, toda potem ko je oče bankrotiral, so se preselili na Dunaj in tam se devetletna Doris ni mogla zares vživeti. Po vojni se je preselila v Salzburg in se le s težavo prebijala skozi življenje. Delala je kot tajnica pri različnih podjetjih, prevajala iz angleščine, lektorirala za različne založbe. Ko je na enem izmed branj po naključju srečala Weigla, jo je ta pregovoril, da se je vrnila na Dunaj. Njen opus ni obsežen, v letih od 1957 do 1984 je objavila štiri pesniške zbirke, vendar so odsev močne pesniške osebnosti. Prejela je vse pomembnejše literarne nagrade in priznanja. Nekaj njenih pesmi je izbrala in prevedla Lučka Jenčič. Interpretira dramska igralka Vesna Jevnikar, prevajalka je Lučka Jenčič, glasbena oprema Cvetka Bevc, zvok in montaža Matjaž Miklič, režija Ana Krauthaker, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija leta 2015.
Legenda o svetem pivcu je avtobiografska zgodba pisatelja in novinarja Josepha Rotha. Avstrijski avtor judovskega rodu se je rodil leta 1894 v Brodyju v današnji Ukrajini, rdeča nit njegovih del pa je motiv izgube domovine, ki jo je občutil ob razpadu Avstrijske monarhije, drugič pa je svojo domovino izgubil ob nastopu Hitlerja na oblast. Dolgo je namreč živel kot izseljenec in svoje življenje, podobno kot lik te zgodbe, žalostno končal v Parizu. Legenda o svetem pivcu, v kateri nastopa zapiti brezdomec Andrej Kartak, je prvič izšla le nekaj mesecev po njegovi smrti leta 1939. Pripovedni slog, ki v svoji metaforičnosti spominja na brezčasno pravljico, daje noveli lesk legende, v kateri bo vsak našel nauk zase. Knjigo je v slovenščino prevedel Stanislav M. Maršič, izšla pa je leta 2009 pri Celovški Mohorjevi družbi. Zgodbo bo v petih nadaljevanjih prebral igralec Radoš Bolčina. Knjigo so posneli ustvarjalci na Radiu Trsta A.
Wilfred Owen je bil eden vodilnih angleških pesnikov drugega desetletija 20. stoletja. Prva svetovna vojna ga je potegnila v svoj uničujoči vrtinec. Bil je star komaj petindvajset let, ravno je pripravljal svojo prvo pesniško zbirko, ko je tik pred koncem vojne padel na francoskem bojišču. V Liričnem utrinku bo Ownovo pesem z naslovom Himna v čast smrti zapisane mladosti interpretiral dramski igralec Branko Jordan. Prevod Mart Ogen, ton in montaža Aleš Kocan, režija Alen Jelen. Posneto leta 2011.
Marek Šindelka (1984) je eden najbolj cenjenih in prevajanih čeških pisateljev in pesnikov. Za svoja dela je prejel številne nagrade, dvakrat tudi ugledno magnesio litero. Roman Napaka je njegov prvenec, ki očara s poetičnim slogom in navduši s kriminalnim zapletom. V njem avtor naslika srhljivo dramatično podobo vpliva človeka na druga živa bitja. Kryštof je tihotapec rož. Ko sprejme svojo zadnjo nalogo, se sprva vse zdi preprosto. Iz Japonske naj bi v Evropo prinesel eno samo rastlino, zadnji živeči primerek uradno že izumrle parazitske vrste. Toda po spletu dramatičnih dogodkov Kryštof ostane sam z najdragocenejšo rastlino, kar jih je kdaj videl, in bolj jo spoznava, bolj v njem narašča strah. Vse bolj sumi, da je v roke dobil nekaj, kar bi moralo ostati skrito in nedotaknjeno ... Izbrali smo odlomek z začetka romana. Prevajalka Diana Pungeršič, interpret Peter Podgoršek, režiser Marko Rengeo, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.
Bilo je v prvi polovici devetdesetih let 20. stoletja, na Piazzi Grande v Locarnu. Obiskovalci filmskega festivala so se zbirali na enem izmed večjih odprtih kinematografov. Na robu trga je stala starejša ženska, resna, celo mrka. Nekdanji zaposleni v uredništvu tujih igranih programov, pogovorno: v filmski redakciji na Televiziji Slovenija, jo je prepoznal. Bila je Patricia Highsmith (rojena l. 1921, umrla pa je l. 1995). Mladi občudovalec njenih psihološko prefinjenih in srhljivih besedil ni zbral poguma, da bi jo ogovoril. Svoj simbolni dolg je vsaj nekoliko poravnal deset let pozneje, ko je pripravil Literarni portret mojstrice. Prevajalec in avtor oddaje je Marko Golja, režiserka Ana Krauthaker, bralec Aleksander Golja, interpreta Peter Musevski in Željko Hrs, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka pa Mirko Marinšek. Oddaja je iz leta 2006.
"Na potovanjih po daljnih deželah intenzivno spoznavamo tudi lastno kulturo in sebe same," je v knjigi Sanje v vzhodni sobi zapisal Andrej Detela, uveljavljeni slovenski fizik in izumitelj. V svojem leposlovnem prvencu, ki je izšel leta 2007 pri Cankarjevi založbi, pripoveduje zgodbe s poti po deželah Vzhoda, in sicer kot posameznik, ki se na samosvoj način sooča z drugačnim. Ta precej obsežni dnevnik s potovanj je tako usmerjen v premišljevanja o svetu, v katerih avtor zapisuje misli o različnih kulturah, religijah, pa tudi o sebi in okolici. Izbrali smo odlomek o njegovem bivanju v mestu Varanasi, ki leži na zahodnem bregu reke Ganges v indijski zvezni državi Utar Pradeš. Interpret je Ivan Rupnik, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto produkcije 2011.
Igra Pigmalion Georgea Bernarda Shawa, ki ji namenjamo Humoresko tega tedna, je bila prvič uprizorjena leta 1913, in sicer v Dvornem gledališču na Dunaju. Naslov je avtor vzel iz starogrške mitologije: kipar Pigmalion se zaljubi v enega izmed kipov, ki jih je ustvaril. Shawje igro postavil v meščansko okolje; profesor Henry Higgins, strokovnjak za fonetiko, vzame v uk ulično prodajalko cvetja Elizo Doolittle, ki se želi naučiti bolj kultiviranega izražanja. Profesor Higgins stavi s polkovnikom Pickeringom, da lahko Elizo v šestih mesecih nauči govoriti tako, da nihče ne bo vedel, od kod prihaja. Po pol leta na sprejemu Elizo res predstavi kot vojvodinjo; moška se veselita uspeha, medtem ko Eliza spozna, da je bila samo predmet stave. V Humoreski tega tedna boste slišali tri odlomke; vzeti so iz predstave, ki jo je leta 1983 na odru Mestnega gledališča ljubljanskega režiral Vladimir Skrbinšek, v glavnih vlogah pa so nastopili Zlatko Šugman kot profesor Higgins, Franček Drofenik kot polkovnik Pickering, Stanislava Bonisegna oz. Stannia Boninsegna kot Eliza Doolittle in Nika Juvan Kalan kot gospa Higgins. Prevod Janko Moder, režija Vladimir Skrbinšek, asistentka režije Filipina Jerman, dramaturg Borut Trekman, tonska mojstra Metka Rojc in Gašper Loborec, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, redakcija Staša Grahek. Posneto 2020. Redakcija Staša Grahek.
Bei Dao je psevdonim kitajskega pesnika Ženkaja Žaa, enega izmed utemeljiteljev tako imenovane meglene poezije, ki je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja s simbolno in šifrirano govorico kljubovala cenzuri. Njegovo pesem Prolog iz zbirke Nismo nedolžni je prevedla Katja Kolšek. Interpretira Rok Kravanja, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, zvok Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker, urednik oddaje Matej Juh, redaktorja Matej Juh in Tina Poglajen, produkcija leta 2020.
Arhitekt Jože Plečnik ni le največji mojster svojega poklica v zgodovini novejšega slovenskega stavbarstva, ampak tudi učitelj številnih rodov naših najopaznejših arhitektov. Rodil se je leta 1872, umrl pa leta 1957. Na Dunaju je prišel v stik z Ottom Wagnerjem in pri njem končal akademski študij stavbarstva. Na prelomu stoletij je prepotoval Evropo in zapisal nekatere vtise za rabo študentov, so pa pogosto zelo poetični. Združil jih je v knjigi Napori s podnaslovom Esej o kulturi z letnico 1955. Arhitekt prepleta popotne vtise iz Grčije s premisleki o grški antični kulturi in njenem razmerju z nekaterimi drugimi civilizacijami. Igralec Kristijan Muck, mojstrica zvoka Gabrijela Čepič, režiser Jože Valentič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 1978.
Poletje leta 1947, ko je Ciril Kosmač napisal svojo zgodbo, ni bilo čas, ko misli uhajajo na dopust in potovanja, ampak predvsem čas za delo. Igralec je Željko Hrs, urednica oddaje Staša Grahek, redaktor Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka pa Urban Gruden. Režiser je Klemen Markovčič. Posneto julija 2022.
6 epizod
»Minevata dobri dve leti, odkar je Patricija Avšič z briljantno izvedbo Koncerta za violino in orkester št. 1 Henryka Wieniawskega ob spremljavi Orkestra Slovenske filharmonije poskrbela, da je bila Gallusova dvorana dva večera zapored polna mladega občinstva. Od takrat naprej nadobudna glasbenica živi in nastopa na Dunaju, kjer violinsko igro izpopolnjuje v razredu znamenitega Borisa Kuschnirja. Slovenska filharmonija z naklonjenostjo spremlja njen glasbeni in osebnostni razvoj, še posebej v letih, ki so za umetniško rast mladih najpomembnejša.« Nedavno je Patricija Avšič v izposojo prejela izjemno dragoceno Stradivarijevo violino in na tem inštumentu jo bomo tokrat slišali izvajati Koncert za violino in orkester v d-molu, op. 47 Jeana Sibeliusa. Poleg tega pa bosta na sporedu še dve skladbi: v drugem delu bo zazvenela Simfonija št. 7 v A-duru, op. 92 Ludwiga van Beethovna, koncert pa bo odprl Concertino za mali orkester skladatelja Pavleta Merkùja. Orkester bo vodil njegov glavni dirigent Kahi Solomnišvili.
Vsako leto se na Trubarjevi domačiji na Rašici na dan Primoža Trubarja spominu nanj poklonimo z revijo nagrajenih literarnih glasov preteklega leta. Letos bo v ospredju delo Braneta Senegačnika, Ane Schnabl, Ane Svetel, Natalije Milovanović, Barbare Korun, Andreja E. Skubica in Helene Pirih Rosa. Režiserka dogodka: Špela Kravogel, igralec: Timotej Novaković, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, scenarist: podpredsednik Društva slovenskih pisateljev mag. Matej Krajnc. Tonski mojstri: Urban Gruden in Matjaž Miklič ter asistenta Gašper Vodlan in Jaka Škof. Dogodek nastaja v koprodukciji Društva slovenskih pisateljev, Programa Ars, projekta Slovenska pisateljska pot, Občine Velike Lašče in KUD-a Primož Trubar.
Koncert Mediteranska melanholija izvedbi gostujočega Zbora Hrvaške radiotelevizije prinaša preplet sodobnejših glasbenih izrazov – od zadržane, meditativne zvočnosti Arva Pärta do izrazito slikovitih del treh izjemnih hrvaških skladateljev Petra Bergama, Igorja Kuljerića in Frana Paraća. Nastopajo Zbor Hrvaške radiotelevizije, dirigent Tomislav Fačini, organist Pavao Mašić, oboistka Marta Meštrović, trobentača Vedran Kocelj in Ivan Medi ter tolkalci: Hrvoje Sekovanić, Krunoslav Benko in Francesco Mazzoleni.
Deveti koncert cikla Kromatika 2025/26 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent: Davorin Mori Luka Faulisi, violina Peter Iljič Čajkovski: Koncert za violino v D-duru op. 35 (dodatek: Coleridge-Taylor Perkinson: Louisiana Blues Strut: Cakewalk za violino solo) Anton Bruckner: Simfonija št. 1 v c-molu WAB 101 (linška različica iz leta 1868)
Harawi je lirični cikel za mezzosopran in klavir, ki ga je Olivier Messiaen napisal leta 1945 kot prvi del svoje “trilogije o ljubezni in smrti” (Harawi, Turangalîla-symphonie, Cinq Rechants). Večletno Messiaenovo raziskovanje teme Tristana in Izolde ga je pripeljalo do »Tristanove trilogije«. Začetek trilogije sestoji iz pesemskega cikla »Harawi« za glas in klavir s podnaslovom »Chant de l’amour et de la mort«. Beseda Harawi je vzeta iz jezika staroselcev Peruja in pomeni »pesem o ljubezni in smrti«. Govori o ljubezni para, ki se bo lahko združil šele po smrti, nekakšna južnoameriška verzija Tristana in Izolde. Tekst je poln simbolike in dolgih pasaž onomatopejskih besed iz jezika Quechua: ponazarja človeško trpljenje in posnema ptičje petje. Messiaen je v ciklu združil eksotično poetiko, svojo lastno simboliko (ptice, naravo, vero) ter kompleksne ritmične in harmonske strukture. Besedila je večinoma napisal sam, vključil pa je tudi neprevedljive zloge in fraze v izmišljeni ali kečujski govorici, ki ustvarjajo močan čustven in mističen učinek. Cikel sta predstavili: Barbara Jernejčič Fürst, mezzosopran, in Nina Prešiček, klavir.
Violončelist Jean-Guihen Queyras in dirigent Duncan Ward sta tesna umetniška sodelavca, ki pripadata krogu široko razgledanih, vsestranskih in odličnih glasbenikov. Oba žanjeta izjemne uspehe na koncertnih nastopih z najboljšimi svetovnimi orkestri in sta enako cenjena tako na področju klasične kakor tudi sodobne glasbe. V njuni izvedbi bomo lahko slišali izbor najboljšega iz slovenske, češke in angleške glasbene zakladnice. Na sporedu bodo dela: Sinfonietta Primoža Ramovša, Koncert za violončelo in orkester št. 1 v h-molu, op. 104 Antonína Dvořáka ter Simfonija št. 1 v b-molu Williama Waltona.
Neposredni prenos iz Kosovelovega doma Sežana. Režiser uprizoritve Jaša Koceli si jo je zamislil kot preplet gledališča, glasbe in sodobnih vizualnih elementov, kot srečanje s Kosovelovo mislijo, poezijo in vizijo, ki so tudi 100 let po pesnikovi smrti izrazito aktualne. Nastopajoči so: Laura Kranjc, Jaša Savnik, Dan Caf, Nika Škodič. Koproducenti dogodka: Občina Sežana, Kosovelov dom Sežana in Zavod Paviljon. Urednik radijskega prenosa: Janko Petrovec.
V Cankarjevem domu v Ljubljani bo potekala podelitev Cankarjeve nagrade. Nominirana dela so: – Aljoša Harlamov: Dohtar in Povodni mož – Ajda Bračič: Kresničevje – Nina Dragičević: Nemogoče – Anja Radaljac: če se ne vrneš – Tina Volarič: Nekje notri je uho. Z nominiranci se bo na podelitvi pogovarjala Tanja Tuma, predsednica Slovenskega centra PEN. Dogodek, ki ga bo režirala Špela Kravogel, bo povezovala Tanja Lekše.
Ob prenovi režije legendarnega Studia Hendrix, ob obletnici Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki je že sedem desetletij zavezan glasbeni odličnosti in vrhunski poustvarjalnosti ter ob velikem uspehu mlade dirigentke Mojce Lavrenčič iz Vipave, ki je na prestižnem mednarodnem tekmovanju za dirigentke La Meastra v Parizu usvojila absolutno zmago, se bodo te izjemne energije spojile v edinstveni koncert. A. Kumar: Slovenska suita, Stu ledi in Magdalenca W. A. Mozart: Simfonija št. 29 v A-duru KV 201, Allegro moderato in Andante L. v. Beethoven: Simfonija št. 1, Andante cantabile con moto M. Vodopivec: Pravljica za harfo P. Greblo: Barčica za orkester
Glavni dirigent Zbora Slovenske filharmonije Stephen Layton prinaša v Ljubljano ob koncu sezone skrbno izbrane kompozicije skladateljev, ki so neizbrisno zaznamovali Britansko otočje ter iz del katerih navdihujoče vejeta svetloba in poduhovljenost, zborovski izbor pa bo ob tem obogatila še Elgarjeva Sonata v G-duru, s katero bo filharmonične orgle prebudil angleški organist Harrison Cole.
Orkester Slovenske filharmonije Emilio Pomarico dirigent Marianne Croux sopran Shizuyo Oka basetni rog Céline Steiner viola d’amore Program: Brice Pauset: Portraits of Marilyn Monroe | Portreti Marilyn Monroe (2022–2025) Vito Žuraj: Automatones (2023) Niccolo Castiglioni: Caractères | Karakterji (1964)
Brezčasna zgodba o prepovedani ljubezni, političnih spletkah in tragični sili usode.
Z legendami slovenske bossa nove in prestižnim Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija smo doživeli romantično zasanjan, hkrati pa strastno intenziven večer glasbe in poezije. Vse priredbe, izvedene premierno, je ustvaril maestro Matjaž Mikuletič, ki je tudi vodil orkester. Gosta sta vokalna solistka Nina Strnad in saksofonist Primož Fleischman.
V okviru cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanskem Jazz Klubu Kazina nastopil big band Konzervatorija za glasbo in balet v Ljubljani. Vodila ga je češka komponistka in trobentačica Štěpánka Balcarová. Na sporedu so bile njene avtorske skladbe.
Poslušate 39. koncert v Komornem studiu programa Ars Radia Slovenija. Predstavljata se izjemna slovenska glasbena umetnika: violončelistka Maruša Turjak Bogataj in violinist Matjaž Bogataj, ki sta kot celovita glasbenika dejavna komorno, solistično in kot člana simfoničnih orkestrov.
V Kazina jazz klubu v Ljubljani sta nov album z naslovom Almost Blue predstavila vrhunska mojstra jazza, saksofonist Lenart Krečič in pianist Peter Mihelič.
Vrhunska plesalka in tudi glasbenica Urška Centa predstavlja edinstven projekt, ki združuje gib in zvok v simbiozi flamenka in jazzovske orkestracije. Projekt odpira novo vizijo plesno-glasbene forme flamenka, jo umešča v širši zvočni prostor ter skozi svobodo improvizacije oblikuje mogočno umetniško doživetje. Nastopili bodo Big Band RTV Slovenija, dirigent Lojze Krajnčan, basist Jošt Lampret, zasedba Sentido Project, sloviti španski bobnar Guillermo McGill in seveda Urška Centa.
Eden najopaznejših slovenskih jazzistov s svojo mednarodno zvezdniško zasedbo predstavlja nov projekt, »Analog AI«. Igrajo: Jure Pukl (saksofon), John Escreet (klavir), Joe Sanders (bas) in Christian Lillinger (bobni).
Spomladanski del koncertnega cikla, ki poteka v sodelovanju Drama SNG LJubljana in Programa Ars, je otvoril Big Band RTV Slovenija pod vodstvom Lojzeta Krajnčana. Solistka je bila Nina Strnad. Žametni glas, perfekcija, umetniška dovršenost, izvirnost in neposrednost podajanja uvršča Nino Strnad med vodilne slovenske vokalne solistke. Ob spremljavi vrhunskega nacionalnega jazzovskega orkestra smo se prepustili prazničnemu koncertu za zaljubljene v – jazz!
Ganljiva zgodba o mladi hindujski svečenici in njeni neuslišani ljubezni do britanskega častnika.
Premierna predstavitev projekta Med se iskri v temí bobnarja in čelista Kristijana Krajnčana. Nastopajo Tomaž Gajšt (trobenta), Boštjan Simon (saksofon), Robert Jukič (kontrabas) in Kristijan Krajnčan (bobni).
Rojstni dan umetnosti, vsakoletni mednaroden radijski dogodek Evropske radiodifuzne zveze (EBU), se odvija 17. januarja. Več deset evropskih in severnoameriških radiev si tradicionalno ob prazniku umetnosti, proste ustvarjalnosti, domišljije izmenja zvočna darila – med njimi tudi program Ars Radia Slovenija. Evroradio prenose teh zvočnih daril posreduje na dveh satelitskih kanalih, končno podobo pa vsak radijski program oblikuje z miksanjem zvočnih sledi z dveh kanalov. Tako skrbno izbrano zvočno materijo prepušča spontanosti, igri in poslušanjem nepredvidljivim zvočnim kombinacijam. Letošnji prispevek Radia Slovenija je oblikoval Rok Zalokar, pianist, improvizator, skladatelj in producent. Po letih študija in življenja v Rotterdamu in Kobenhavnu, je vse bolj pomemben akter domače scene med jazzom, improvizirano in eksperimentalno glasbo ter drugimi zvrstmi. V zadnjih šestih letih kot svojo osrednjo ustvarjalno platformo vzdržuje kolektiv Zhlehtet. Rezultat tega je bila kritiško priznana serija skladb in albumov, vključno z najnovejšo izdajo ploščo Pieces for Collective Change. Na Rojstnem dnevu umetnosti 2026 je Rok Zalokar v Studiu 26 Radia Slovenija predstavil 40-minutni nastop za klavir in elektroniko z vklopom v mednarodni neposredni prenos ob 22:40.
Z dr. Klemnom Lahom, dolgoletnim učiteljem in članom Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje - o težavah sodobne šole, permisivni vzgoji in "sončkih", krizno visoki bralni nepismenosti, o učiteljski avtoriteti in avtonomiji ter soodnosni moči in ranljivosti mladih in odraslih.
Opera o francoskem plemiču, ki iz zgodovinskega izobčenca postane domoljubni junak – prvič na naših valovih.
Legenda o svetenm pivcu je avtobiografska zgodba pisatelja in novinarja Josepha Rotha. Avstrijski avtor judovskega porekla se je rodil leta 1894 v Brodyju, danes v Ukrajini, rdeča nit njegovih del pa je motiv izgube domovine, kar je občutil ob razpadu Avstrijske monarhije, drugič pa je svojo domovino izgubil ob nastopu Hitlerja na oblast. Dolgo je namreč živel kot izseljenec in svoje življenje, podobno kot lik te zgodbe, žalostno končal v Parizu. Legenda o svetem pivcu v kateri nastopa zapiti brezdomec Andrej Kartak, je prvič izšla le nekaj mesecev po njegovi smrti leta 1939. Pripovedni stil, ki v svoji metaforičnosti spominja na brezčasno pravljico, daje noveli lesk legende, v kateri bo vsak našel nauk zase. Knjigo je v slovenščino prevedel Stanislav M. Maršič, izšla je leta 2009 pri Celovški Mohorjevi družbi. Zgodbo bo v petih nadaljevanjih prebral igralec Radoš Bolčina. Knjigo so posneli ustvarjalci na Radiu Trsta A.
Dr. Edvard Kovač je eden od najbolj znanih in priljubljenih katoliških duhovnikov. Poznamo ga kot prijaznega frančiškana in tudi kot velikega intelektualca, filozofa, ki je dolgo predaval tudi na univerzah v Franciji.
Jakob Aljaž se je kot duhovnik, narodni buditelj, planinec in tudi glasbenik zavedal simbolnega pomena, ki ga je v burnih časih narodovega prebujenja imel Triglav, očak naroda. V času Jakoba Aljaža so že izoblikovani evropski narodi začeli neizprosno tekmo za svojo uveljavitev tudi v gorah, pogosto na račun drugih. Večina slovenskega prebivalstva je bila kmečko z razmeroma majhno ekonomsko močjo. Imeli pa smo srečo, da je bilo med mladimi intelektualci, ki so po večini študirali na Dunaju, veliko izredno narodno zavednih. Eden takih je bil Jakob Aljaž. Odkupil je vrh Triglava in nanj postavil stolp in tako za vedno urdil slovenski značaj Julijskih Alp (ponovitev).
Združene države Amerike so, od skromnih začetkov in upora pred dvestopetdesetimi leti, vodilna svetovna velesila. Zakaj so se pred četrt tisočletja uprle britanski matici in njenemu kralju? Kako so napisali nekaj prelomnih dokumentov, ki so oblikovali razvoj demokracije po vsem svetu? Plemenita načela imajo tudi temno plat, suženjstvo in preganjanje prvotnih ameriških ljudstev. To neravnovesje in številne krivice se poznajo še danes. O tem in drugih temah, povezanih z omenjenim jubilejem, razmišljata zgodovinarka dr. Kornelija Ajlec in politolog dr. Bogomil Ferfila. Foto vir – Wikipedija: Odbor petih predstavlja Deklaracijo o neodvisnosti kongresu, slika z naslovom Deklaracija o neodvisnosti (1819) avtorja Johna Trumbulla.
Najpomembnejši italijanski romantični pesnik Leopardi je bil samosvoj ustvarjalec in mislec. Svoj kozmološki pesimizem je izražal v svoji poeziji, esejih in filozofski misli. Lirični večer v izvrstni interpretaciji letošnjega prejemnika nagrade tantadruj nosi naslov po prvem verzu pesmi Spomini iz avtorjeve najbolj znane zbirke Spevi. Režiser: Sergej Verč Prevajalec: Marko Kravos Tonski mojster: Bruno Sindić Igralec – Vladimir Jurc Posneto v studiih Radia Trst A maja 1988.
Legenda o sveten pivcu je avtobiografska zgodba pisatelja in novinarja Josepha Rotha. Avstrijski avtor judovskega rodu se je rodil leta 1894 v Brodyju, danes v Ukrajini, rdeča nit njegovih del pa je motiv izgube domovine, to je občutil ob razpadu avstrijske monarhije, drugič pa je svojo domovino izgubil ob Hitlerjevem prevzemu oblasti. Dolgo je namreč živel kot izseljenec in svoje življenje, podobno kot lik te zgodbe, žalostno končal v Parizu. Legenda o svetem pivcu, v kateri nastopa zapiti brezdomec Andrej Kartak, je prvič izšla le nekaj mesecev po njegovi smrti leta 1939. Pripovedni slog, ki v svoji metaforičnosti spominja na brezčasno pravljico, noveli daje lesk legende, v kateri bo vsakdo našel nauk zase. Knjigo je v slovenščino prevedel Stanislav M. Maršič, izšla je leta 2009 pri Celovški Mohorjevi družbi. Zgodbo bo v petih nadaljevanjih prebral igralec Radoš Bolčina. Knjigo so posneli ustvarjalci na Radiu Trst A.
Gozdovi v mestu niso zgolj prostor, kjer se rekreiramo, po napornem dnevu v službi sprostimo, ali v vročih poletnih mesecih v senci dreves malce ohladimo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Slavo Šerc se je podpisal pod kar nekaj knjig z literarnimi razpravami, predvsem pa je izjemno plodovit prevajalec književnosti v nemškem jeziku. Njegova bibliografija je bogata in iz nje razvidno, koliko vrhunskih avtorjev nam je približal kot literarni posrednik v najboljšem pomenu besede. Ob trideseti obletnici njegovega prvega knjižnega prevoda lahko v Literarnem večeru vsaj nekoliko spoznate njegov prevajalski opus. V oddaji lahko slišite mojstrova kratka razmišljanja in odlomke iz njegovih prevodov štirih romanov (od približno petdesetih), iz romanov Ljubimki Elfriede Jelinek, Junaki kot mi Thomasa Brussiga, Živalsko srce Herte Müller in Ropar Roberta Walserja. Soavtor oddaje in prevajalec Slavo Šerc, režiserka Saška Rakef, interpret Gregor Zorc, interpretka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, soavtor in urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
