Ime tedna je Vladimir (Gogo) Rukavina, dolgoletni direktor Narodnega doma v Mariboru, ustanove, ki je pod njegovim vodstvom postala pomemben organizator in producent raznovrstnih kulturnih prireditev za vse generacije, ki pomembno sooblikujejo kulturno življenje v Mariboru in v Sloveniji. Bil je sokreator nastanka festivala Lent, enega največjih multikulturnih festivalov v Evropi, ki je pod njegovim vodstvom prejel številna mednarodna priznanja, v soboto končana 34. izvedba pa je bila zadnja pod njegovim vodstvom.
Tadej Pogačar je že v rumenem na kolesarski dirki po Franciji. 22 etap je že dobil na Touru, skupno pa ima 31 zmag na vseh največjih treh tritedenskih dirkah, s čimer se je na večni lestvici izenačil s Faustom Coppijem na 11. mestu. Mnogi niso pričakovali nove zmage ekipe UAE. To tudi ni bil osnovni načrt, so povedali v ekipi, a, ko se je priložnosti pokazala, so jo izkoristili. Znova je v zaključku prednjačil dvojec del Toro-Pogačar, le da je tokrat prvi ciljno črto prečkal Tadej Pogačar. Radijski reporter na prizorišču Igor Tominec in voditelj Luka Petrič o Touru debatirata z direktorjem slovenskih reprezentanc Martinom Hvastijo. Tako Hvastija kot Tominec pravita, da je Pogačar izjemno sproščen, da se njegova prevlada utrjuje iz dneva v dan. Poslušalci lahko svoja vprašanja pošljete na naslov tour202@rtvslo.si, Hvastija in Tominec pa sta tokrat odgovorila na poizvedovanja o tem, kako poteka logistika odhodov vseh ekip po ozkih cestah z gorskih ciljev. Slišate lahko, da so nekoč lahko uporabljali helikopterja, kar pa je zdaj prepovedano, pove Hvastija, razkrije pa tudi, da kolesarji ne nosijo spodnjega perila. Če bi ga, tritedenskih preizkušenj zaradi vseh žuljev ne bi mogli končati, Hvastija pa manj izkušene amaterske kolesarje prepozna po tem, da imajo prenizko frekvenco obratov in da previsoko sedijo na kolesu.
Športni raziskovalec, nekdanji košarkarski sodnik, športni novinar in strokovnjak za odnose z javnostmi dr. Simon Ličen je tudi izredni profesor športnega novinarstva na ameriški univerzi Penn State, kjer raziskuje preplet športa, medijev in družbe. Njegova akademska pot ga je vodila iz Slovenije v Združene države Amerike, kjer danes izobražuje prihodnje generacije športnih novinarjev in raziskuje sodobne izzive medijev. Spregovori o tem, kako Američani doživljajo praznovanje 250-letnice obstoja, kako znajo ustvariti trende in jih potem hitro tudi zavreči, kakšen fenomen je Luka Dončić, kako se je spremenilo spremljanje športa, kaj šport najbolj ogroža, kakšne so njegove odklonske strani, kaj pogreša pri športnem novinarstvu ter tudi o pritiskih na ameriške univerze. Za odziv lahko pišete na gasper.andrinek@rtvslo.si.
V Københavnu dve tretjini prebivalcev kolesarita vsak dan. Ne zaradi tako zelo lepega vremena, tudi letni časi jih ne zmotijo, h kolesarjenju jih spodbujata predvsem dobro urejena kolesarska infrastruktura in dejstvo, da je kolo najenostavnejši in najhitrejši način prevoza v mestu. Kamor koli se obrneš, vidiš na stotine koles, ki se vozijo po vrhunsko urejenem in označenem sistemu kolesarskih stez, na vsakih nekaj metrov je postavljeno stojalo za kolesa, table označujejo, koliko minut traja kolesarjenje do različnih točk v mestu. Kako torej ustvariti tak sistem? Je za spodbudo h kolesarjenju dovolj le urejena infrastruktura ali tudi premik v glavah? Zelena luč se je odpravila v dansko prestolnico preveriti, kako se je treba lotiti urejanja mesta za kolesarje.
Morski konjički so ene najbolj nenavadnih rib na svetu. Plavajo pokončno, imajo oprijemalni rep, vsako oko lahko premikajo posebej, njihova največja posebnost pa je razmnoževanje. Zakaj mladiče nosijo samci in ne samice? Odgovor se skriva v evoluciji, ki je morske konjičke opremila z eno najbolj nenavadnih oblik starševstva v živalskem svetu.
Papež Leon XIV. bo italijanski otok Lampedusa obiskal 4. julija. Da ameriški papež med številne migrante prihaja na 250. obletnico ustanovitve Združenih držav in v času, ko države Evropske unije zaostrujejo migracijsko zakonodajo, ni naključje. Človekovih pravic, razdelitve bogastva in pasti umetne inteligence se dotika tudi v okrožnici z naslovom Veličastno človeštvo. Pred skoraj četrt stoletja je Lampeduso prvič obiskala dopisnica RTV Slovenija Mojca Širok. Kako se je v tem času spremenila, je povedala neposredno z otoka, pojasnila pa tudi, kako se z migracijami spoprijema italijanska družba in kaj bi se lahko iz tega naučila Evropa.
378 epizod